Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Napadi na novinarje in novinarke se v zadnjem letu stopnjujejo. Vrstijo se pritiski, grožnje, žalitve, napadi na ugled in dostojanstvo, spletno ustrahovanje. Vse več je sovražnega govora, ki prihaja s strani vidnih predstavnikov družbe in oblasti, vse z namenom utišanja novinarjev in zmanjšanja njihove verodostojnosti v javnem prostoru. Kot kažejo izsledki raziskave Društva novinarjev Slovenije in Mirovnega inštituta, je tako sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje za opravljanje novinarskega dela vse bolj sovražno in omejujoče. Na slabšanje razmer pa vse bolj opozarjajo tudi mednarodne organizacije in evropski parlament. O razlogih in rešitvah voditeljica Martina Tita Mayer in gostje: Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije, novinarka TV Slovenija Evgenija Carl, Brankica Petković iz Mirovnega inštituta ter novinarka in urednica Radia Ognjišče Tanja Dominko.
Zaradi razraščanja okužbe smo znova ustavili večji del javnega življenja. Zaprli smo vrtce in šole, ne pa tudi industrije. V hudi stiski so se znašli na eni strani starši brez varstva za otroke ter na drugi strani storitvene dejavnosti. Kaj je prav in kaj koristno v boju proti covidnim smrtim, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo sporne politične odločitve glede upravljanja z vodami in pojasnjujemo ozadje in možne razplete pat položaja v državnem zboru po razreševanju njegovega predsednika in pred ustavnim obtoževanjem premiera. Razgrinjamo, kako pljuske slovenske politične kulture na evropski parket vidijo v Bruslju ter kako – če sploh – se z novim predsednikom Josephom Bidenom spreminja ameriška politična kultura in kam ciljajo njegovi orjaški finančni svežnji. Oziramo se tudi v nemirno Azijo. Kritični pregled tedna z Rajko Pervanje in kolegi.
Slovenija je zakorakala v tretje zaprtje javnega življenja v dobrem letu dni epidemije. Država se za najmanj 11 dni v precejšnjem delu znova ustavlja, morebitne načrte za oddih med velikonočnimi prazniki smo morali preložiti. Vse več je tako imenovane pandemične utrujenosti, tudi cepljenje ne teče po optimističnih načrtih. Tako še vedno ostaja velika uganka, kako bo s potovanji letos in v prihodnjih letih. Jasno je le, da je edina gotovost negotovost. O težavnem obdobju, ki ga preživlja turizem, in načrtih države za pomoč tej panogi z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gostje: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije.
Smo v tretjem valu epidemije covida-19, ki ga narekuje širjenje angleške različice koronavirusa. Pred časom smo si že malo oddahnili, število novih primerov okužbe se je zmanjševalo, oddelki za covid v bolnišnicah pa so se začeli počasi prazniti. A zdaj se je krivulja spet obrnila navzgor. O tem, kaj nam prinaša tretji val, kako ga ustaviti, v čem se razlikuje od prejšnjih in kako se spoprijeti z njim, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Katjo Arhar in strokovnjaki. Gostje: - Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana, - Leon Cizelj, profesor in znanstvenik z Inštituta Jožef Stefan, - Eva Grilc, epidemiologinja z Nacionalni inštitut za javno zdravje, - Kristjan Musek Lešnik, psiholog s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Vlada snuje Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje 5,2 milijarde evrov subvencij in posojil iz novega evropskega Sklada za okrevanje in odpornost. Načrt mora Evropski komisiji poslati do konca aprila. V njem mora povezati reforme in projekte, ki bodo kandidirali za sredstva do konca 2026. Smernice so jasne: članice Evropske unije morajo v tem času opraviti prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, podpreti zdravstvene sisteme in okrepiti solidarnost v družbi. Vlada je morala iz osnutka že izločiti ceste in ustanovitev letalske družbe. Oglašajo se akterji, ki pričakujejo drznejšo usmeritev v podporo raziskavam, razvoju in digitalizaciji. Kakšen bi moral biti načrt okrevanja, da bi ga podprlo gospodarstvo? O tem voditeljica Maja Derčar in predstavniki gospodarstva, znanosti in politike. Gostje: - Ajda Cuderman, državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti, - Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Slovenske digitalne koalicije, - Gregor Anderluh, redni profesor za področje biokemije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, direktor Kemijskega inštituta.
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300. obletnico nastanka. Pred petimi leti je bil vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Svojo živost je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal pater Romuald, ohranil vse do danes. Zaradi epidemije tokrat ne bo uprizoritve, obletnico pa zaznamujejo z razstavami, pogovori in Pasijonskim almanahom. O pomenu Škofjeloškega pasijona, sporočilu, restavriranju in njegovi vpetosti v turistično prepoznavnost Škofje Loke in Slovenije pa v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. In gostje: – dr. Matija Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, – Blanka Avguštin Florjanovič, Center za konserviranje knjig in papirja pri Arhivu RS, – brat kapucin Jožko Smukavec, – Agata Pavlovec, koordinatorica Škofjeloškega pasijona.
Smo krepko v rdečem valu in zaostrovanju ukrepov za zajezitev epidemije se, kot kaže, ne bo mogoče izogniti. Kakšne bodo spremembe, ali morda z velikonočnimi prazniki prihaja tudi vnovična popolna ustavitev javnega življenja, bo znano konec tedna. Evropski vrh medtem ob številnih težavah glede dobave cepiv mrzlično išče možnosti za pospešitev cepljenja in za čimprejšnjo uveljavitev covidnega potrdila. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o vplivu epidemije na gospodarstvo, novih premikih na političnem parketu in o kulturi po precej nekulturni interpelaciji, ki jo je kulturni minister uspešno prestal. Oglašamo pa se tudi z virtualno polne doline pod Poncami, kjer poteka planiški praznik z napako.
Koronavirus, s katerim se spopadamo že več kot leto, je znova poudaril nekatere slabosti Evropske unije, ki se spoprijema z vse večjimi težavami pri nabavi cepiv. Na Balkanu jo prehiteva Srbija, ki cepiva izkorišča tudi za utrjevanje svojega političnega položaja. Na globalni ravni pa to uspešno počneta Rusija in Kitajska. Cepiva so torej postala vprašanje geopolitike in tu se Unija ni najbolj izkazala. O hipnih razmerah in pričakovanih posledicah voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Lovec s Fakultete za družbene vede, - dr. Jernej Letnar Černič z Evropske pravne fakultete, - Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, - Polona Fijavž, dopisnica iz Berlina, - Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.
Slovenija bo, kot kaže, vnovič priprla vrata migrantom. Na ministrstvu za notranje zadeve so namreč pripravili spremembe azilne zakonodaje, ki so tik pred sprejetjem v državnem zboru. Obsežna novela zakona o tujcih prebežnikom močno omejuje pravico do mednarodne zaščite. Zaostritve pa predvideva tudi predlog zakona o mednarodni zaščiti, saj se bodo morali tisti, ki že imajo status begunca, po novem hitreje sami postaviti na noge. Zakaj Slovenija prav zdaj zapira meje za prebežnike? Zakaj je omejevanje pravice do azila ustavno sporno? Kako uspešno se bodo ljudje s priznano mednarodno zaščito po novem lahko vključili v našo družbo? O tem v današnji oddaji Studio ob 17h z gosti in voditeljico Lucijo Dimnik Rikić. Gosti bodo: Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Nataša Potočnik, direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Franci Zlatar – vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji.
Popolna opustitev premoga za pridobivanje električne energije postavlja Slovenijo pred nove izzive in to ne le okoljske. Trenutno je v javni obravnavi osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, po kateri naj bi premog popolnoma opustili že čez 12 let. Je načrt uresničljiv, kaj prinaša in kakšne bodo posledice? Kako bo Slovenija reševala energetsko (ne)odvisnost in več tisoč delovnih mest v Šaleški dolini? Kakšna bo pri tem vloga Evropske unije in njenega Sklada za pravični prehod? O vsem tem voditeljica Metka Pirc in gosti: Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, Jernej Stritih, okoljevarstvenik in pisec okoljskega poročila, Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.
Stroka in naravovarstveniki so na nogah. Današnji svetovni dan voda, ki je sicer namenjen razmisleku o pomenu in vrednotenju vode, pri nas poteka v senci predloga sprememb Zakona o vodah. Ta naj bi med drugim na vodovarstvenih območjih dovoljeval tudi gradnjo objektov in naprav, ki pri svojem delu uporabljajo nevarne snovi. Odločevalce pozivajo, naj predlog umaknejo, ti pa trdijo, da bodo z različnimi varovalkami poskrbeli, da ne bo šlo nič narobe. O našem odnosu do vode, skrbi zanjo in njeni kakovosti voditeljica Sabrina Mulec in gostje: - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (tbc) - Ivanka Gale, iz Centra za zdravstveno ekologijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - Mihael Toman, profesor za ekologijo celinskih voda na Biotehniški fakulteti in podpredsednik S Slovenskega društva za zaščito voda, - Iztok Rozman, iz zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Ob grozečem tretjem valu epidemije, zaznamovanem z angleško različico virusa, je velik del Evrope ustavil cepljenje s cepivom AstraZeneka. Je cepivo varno, gre za kaznovanje zaradi neizpolnjenih dobav, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo razkritja glede nabav cepiva v Sloveniji in ugotovitve računskega sodišča o razvpitih nabavah mask. Politika ob slednjem ruši predsednika Računskega sodišča, ob prvem rožlja z ustavno obtožbo premiera. Spremljamo tudi super-volilno leto v Nemčiji, ki se bo sklenilo s slovesom kanclerke Merklove, in udejanjanje nove ameriške zunanje politike na svetovnem parketu. Ob deseti obletnici začetka vojne v Siriji pa na to nesrečno državo gledamo skozi oči Sircev, ki sta zatočišče našla pri nas. Kritični pregled tedna z novinarsko ekipo Radia Slovenija.
Policija je doslej rada poudarjala, da njeno delo temelji na avtonomnosti, strokovnosti in sodelovanju z državljani, v zadnjem letu pa smo priče odmiku od te usmeritve. To je še posebej dobro vidno v postopkih policije ob javnem izražanju nestrinjanja s potezami aktualne vlade. Ali sledi doktrini, da si politika lahko podredi državljane, še posebej v epidemiji, le s trdo roko? Ali smo morda priče nekakšnemu novemu »fetišu do represije«? Odgovore na ta in druga odprta vprašanja v zvezi z vlogo in položajem policije in policistov iščejo voditelj Robert Škrjanc in gostje: - Anton Olaj, generalni direktor Policije, - Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, - Aleš Bučar Ručman, profesor s Fakultete za varnostne vede, - Miroslav Žaberl, profesor s Fakultete za varnostne vede.
Minilo je leto dni od razglasitve epidemije covida-19 in ukrepov, ki so v temeljih zamajali ustavljeno življenje. Pod vprašaj so postavili do takrat samoumevne pravice in svoboščine državljanov, preselili so naše delovanje v virtualni svet ter predrugačili naš odnos do sveta in nas samih. Kje smo po letu dni epidemije kot posamezniki, kot družba in kot država? Smo res rešili gospodarstvo ter pozabili na druge podsisteme in ljudi? Si res želimo vrnitve v obdobje pred epidemijo ali pa je ta priložnost, da najdemo boljše rešitve? O tem, kakšno državo želimo, kakšne pravne in socialne standarde in kje začrtati mejo med javnim in zasebnim v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti. Gostje: - Renata Salecl, filozofinja in sociologinja z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Dan Podjed, antropolog z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in profesor na Filozofski fakulteti, - Gregor Starc, profesor s Fakultete za šport, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja in vodja nacionalnega sistema SLOfit.
Obdobje epidemije je za vse poseben izziv, ko gre za blaženje posledic, pa so med najbolj spregledanimi skupinami mladi. Medtem ko so bile šole zaprte, so ponekod po Slovenji opazili porast vandalizma. Tak primer je celjsko Dečkovo naselje, kjer stanovalce nadlegujeta dve skupini otrok in mladostnikov. A to ni osamljen primer in ni omejen le na obdobje epidemije. Nekateri se pritožujejo, da policija in centri za socialno delo ne ukrepajo, vsaj ne v zadostni meri. Pa je res tako? Kje so razlogi za tovrstno nasilje ter kako ga preprečiti? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. Gostje: - Helena Govekar, koordinatorica za preprečevanje nasilja pri CSD Ljubljana, - Katja Bašič, upokojena kriminalistka in ustanoviteljica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, prve slovenske nevladne organizacije za pravice zlorabljenih otrok, - Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojenega zavoda Planina, - Jernej Šoštar, predstavnik Združenja ravnateljic in ravnateljev; ravnatelj OŠ Kašelj.
Mesec dni po neuspešni konstruktivni nezaupnici vladi in leto dni po njenem nastopu politika opravlja inventuro. Nesojeni mandatar se je umaknil iz politike in stranke Desus, notranja razmerja in strategije za naprej postavljajo tudi druge stranke. Opozicija boj nadaljuje z napovedmi referendumov in vrsto interpelacij. Prva se pred državnim zborom zagovarja ministrica za šolstvo in šport Simona Kustec. O politiki sredi epidemije, nekaj mesecev pred predsedovanjem Evropski uniji in poldrugo leto pred volitvami voditelj Aleš Kocjan in politična analitika Marko Balažic in profesor Miha Kovač v studiu. O razmerah v šolstvu naša specialistka Nataša Lang, o dogajanju v državnem zboru pa v živo parlamentarni komentator Tomaž Celestina.
V tednu, ko so šli po dolgih mesecih omejitev vsi dijaki končno spet v učilnice, prvi gostje pa na vsaj nekatere gostinske terase, je vlada še za mesec dni podaljšala epidemijo. Po več kot 140-ih nočeh je ohranila tudi tako imenovano policijsko uro, čeprav je ta po mnenju epidemiologov nepotrebna. V Tedenskem aktualnem mozaiku preverjamo, ali bomo do poletja uspeli cepiti vsaj polovico prebivalcev in s tem tlakovati pot nazaj v običajno življenje. Ocenjujemo prvo leto vlade, ki ji priznavajo dokaj uspešno blaženje gospodarskih posledic epidemije, a hkrati očitajo spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev, zdaj je v ospredju STA. Komentiramo ozadje in posledice izbora domačega Kolektorja za graditev drugega železniškega tira ter izpostavljamo še nekaj državnih naložb – od Telekoma do Teša. Gospodarstvo je tudi v ospredju orjaškega svežnja pomoči zaradi epidemije v Združenih državah Amerike. Kritični pregled tedna z Erno Strniša in kolegi.
Slovenska tiskovna agencija bo letos praznovala 30-letnico. Tik pred tem pomembnim jubilejem ima hude težave. Spor med agencijo in vladnim uradom za komuniciranje je dosegel vrelišče. V prihodnje tako ni jasno, kako bo s financiranjem tega medija in z njegovim obstojem. Kakšen je pomen Slovenske tiskovne agencije za naš medijski prostor in demokracijo? Kako usoden je za STA lahko omenjeni spor? Kako zaostrene razmere in negotov finančni položaj vplivajo na zaposlene? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Bojan Veselinovič, direktor STA, - Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje, - Marko Milosavljevič, profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Borut Rončevič, dekan Fakultete za medije.
Je pravi odgovor demografski sklad? Je začrtan koncept pravi? Naj o tem odloči referendum? Pri nas že skoraj 625 tisoč ljudi prejema pokojnino, skupno prejmejo skoraj 5 milijard evrov na leto. Pomemben delež mora že zdaj zagotoviti država, družba pa se stara in na dolgi rok bo to vplivalo na pokojninsko blagajno. Ali je rešitev demografski sklad, v katerem bi združili vse državno premoženje? Kakšni so argumenti zagovornikov in zakaj sindikati in opozicija vladnemu konceptu nasprotujejo? Kaj to pomeni za kadrovanje v državnih podjetjih in ali naj o teh vprašanjih odločajo ljudje na referendumu? O vsem tem voditeljica Simona Rogelj in gostje.
Epidemija covida je razgalila šibke točke slovenskega zdravstva; vendar ni vse črno-belo. Nikoli ni zmanjkalo postelj za najhujše bolnike, obolele za covidom, in dobili so najboljšo zdravstveno oskrbo. V istem obdobju pa marsikdo ni mogel priklicati svojega izbranega zdravnika, že načrtovani nenujni pregledi pa so bili preloženi. Med omejitvami sta zastala diagnostika in zdravljenje rakavih in srčno-žilnih obolenj, podaljšale so se čakalne dobe za številne preglede in posege. Ker virus ostaja z nami, bo voditelj Iztok Konc s sogovorniki ugotavljal, kakšna je škoda in kakšna bo strategija našega zdravstvenega sistema v prihodnje. Sodelovali bodo: - dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana, - dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor, - in dr. Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo v Ljubljani. Posebej za našo oddajo je o teh izzivih govoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar.
Neveljaven email naslov