Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koncertne dvorane so bile med prvimi, ki so morale zaradi epidemije zapreti svoja vrata. Epidemija ni prav nič izbirala med glasbenimi zvrstmi in tako so se koncerti in festivali popularne glasbe, abonmaji in koncerti klasične glasbe, pa tudi mali dogodki z alternativne scene znašli povsem na istem. Brez dela so poleg avtorjev in izvajalcev glasbe ostali tudi menedžerji in agenti, organizatorji festivalov in koncertov, zvočni in lučni tehniki ter drugo podporno osebje, povezano z glasbo. Glasbeno dogajanje se ob izgubi svojih javnih prostorov seli tudi na splet, kar pa odpira nova vprašanja, saj je financiranje z naslova spletnega predvajanja v Sloveniji - drugače kot v večini drugih evropskih držav - še popolnoma neurejeno. Nihče ne ve, kdaj bodo koncertne dvorane in drugi fizični prostori glasbenega življenja lahko spet odprti in kdaj si bodo obiskovalci znova upali izkusiti doživetje skupnega doživljanja glasbenih izvedb v živo. Ne ve se niti, ali bodo do tistega za zdaj še oddaljenega trenutka izvajalci in organizatorji zaradi upada finančnih sredstev sploh uspeli obdržati svoje dejavnosti. Kako premostiti to negotovo obdobje in kako s kratkoročnimi in daljnosežnimi ukrepi podpreti raznolik glasbeni ekosistem, voditeljica, glasbena urednica Teja Klobčar z gosti. Gostje: - Peter Baroš, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC), - Nika Brunet iz organizacijske ekipe festivala Metaldays, - Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, - Uroš Veber, podpredsednik Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, - Damjan Damjanovič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Zaradi izbruha koronavirusa smo ustavili svet in Slovenijo. Ali sprejeti ukrepi odražajo pravo ravnotežje med učinkovitostjo ter demokratičnostjo, so posegi v temeljne pravice in svoboščine sorazmerni in ustrezno zamejeni? Kakšen je oziroma bi moral biti odnos do medijev in stroke, kakšna naj bo pri spoprijemanju z epidemijo vloga vojske in Evropske unije. O vsem tem poglobljeno s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Preverjamo tudi smer slovenske zunanje politike ter izpostavljamo druga aktualna vprašanja, ki jih je koronakriza razgalila v politiki, gospodarstvu in družbi.
Kljub krepitvi zaupanja v zmago nad novim koronavirusom se stopnjujeta skrb za delovna mesta ter pesimizem glede finančnega stanja in prihodnosti. Veliko podjetij se je zaradi ustavitve dejavnosti znašlo v neugodnem položaju. Vlada je včeraj potrdila nov sveženj pomoči, ključni v njem so predvideni ukrepi za zagotavljanje likvidnosti podjetjem. Je zanje dovolj predvidenih ugodnih posojil? Kaj v tem trenutku potrebujejo velika izvozna in kaj manjša podjetja? Kakšni so v teh časih odnosi z dobavitelji, kupci, zaposlenimi in bankami? Kakšni so vladni ukrepi in kaj si podjetniki želijo? O tem Maja Derčar in gosti: vodja vladne strokovne skupine Matej Lahovnik, generalni direktor podjetja KLS Bogomir Strašek, podjetniški svetovalec Domen Prašnikar in pomočnik uprave Gorenjske banke Gregor Kaiser.
Medtem ko čakamo na zdravilo za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom oz. na cepivo, ki bi okužbo preprečilo, se po postopni zajezitvi pandemije države počasi pripravljajo na sproščanje ukrepov in ponovno oživljanje gospodarske aktivnosti. Pri tem je ključno vprašanje, kakšne tako imenovane izhodne strategije bodo za izognitev drugemu valu okužb sprejele posamezne vlade. Kako so se tudi s pomočjo sodobne tehnologije tega lotili v azijskih državah in katere pravice so postavili v ospredje? S katerimi vprašanji se pri uvajanju aplikacij za sledenje ukvarjamo v Evropi in kdaj bodo v skladu s 103. členom protikoronskega zakona na vrata vseh, ki imajo predpisano karanteno, potrkali slovenski policisti? O tem voditeljica Simeona Rogelj z dopisnikoma Mojco Širok in Urošem Lipuščkom, vodjo strokovne skupine vlade Bojano Beovič, notranjim ministrom Alešem Hojsom ter gosti v studiu: - Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, - Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka in - profesor Miroslav Žaberl iz Fakultete za varnostne vede.
Da misel “turizem smo ljudje” še kako drži, v zadnjih tednih na žalost ugotavljajo tako tisti, ki delajo v tej panogi, kot tisti, ki so si življenje popestrili s potovanji. Svojo ranljivost je ta panoga doslej pokazala ob vsaki naravni nesreči ali terorističnem napadu, a si je po takih in drugačnih dogodkih tudi opomogla. Ob »koronakrizi« pa se zdi, da so se temelji, na katerih smo razvijali slovenski turizem zadnjih 30 let, podrli kot hišica iz kart. Bo torej treba začeti znova? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti: - Maja Uran Maravič, Izredna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Primorske univerze, - Helena Cvikl, v.d. direktorice Direktorata za turizem, - Gregor Jamnik, predsednik Združenja slovenskih hotelirjev in direktorja ljubljanskega hotela Slon, - Ana Roš, chefinja v Hiši Franko v Kobaridu.
Ker je javno kulturno življenje povsem zamrlo, so umetniki in kulturne institucije v težkem finančnem položaju. Ob tem se v negotovosti sprašujejo, kako bo z umetniško produkcijo, ter razmišljajo o ukrepih in možnih rešitvah. Poseben izziv predstavlja tudi prekinitev študijskega procesa, ki na primer pri študiju dramske igre temelji na fizični navzočnosti in bližini. V tokratnem Studiu ob 17ih o vprašanju, kaj bo z umetniško produkcijo v obdobju pandemije in po njej, voditelj Miha Žorž ter igralci in drugi delavci v kulturi: Uršula Cetinski, Inga Remeta, Branko Jordan in Primož Bezjak.
Gradbeništvo je ena od panog, kjer v večini primerov zaradi epidemije niso bili dolžni ustaviti dela. S kakšnimi izzivi se soočajo, ali se bodo projekti zaradi izrednih okoliščin vseeno zamaknili? Kdaj bodo na primer začeli vrtati drugo cev karavanškega predora, glede na to, da ima izbrani gradbinec turški Džengis menda velike težave z dostavo opreme in prihodom delavcev iz Turčije in premišljuje o najemu slovenskih rudarjev, da bi lahko začel z gradnjo? Je epidemije višja sila, zaradi katere bodo premikali pogodbene roke in morda spreminjali cene? Država se zavzema naj se čim več gradi in investira, saj je to panoga s številnimi multiplikativnimi učinki in spodbuja tudi dejavnosti v drugih panogah. Pa bo ob napovedani recesiji dovolj denarja za gradnjo? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep z gosti. Gostje: - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Vili Žavrlan, član uprave DARS, - Profesor Jože Damijan z ljubljanske Ekonomske fakultete.
Bliskovit zdrs svetovnega gospodarstva iz pričakovane trdne rasti v globoko recesijo kaže, kako soodvisni smo postali. Obstale so številne panoge, znižale so se cene surovin, zato je veliko držav ob epidemiji dodatno prizadetih. Kako se s šokom spopada Evropska unija, ki v eni od najhujših kriz spet bolj ali manj uspešno išče skupni odgovor; ali bodo doslej sprejeti ukrepi učinkoviti in katera so tveganja za okrevanje? Bodo ob izdatnih državnih pomočeh ključna podjetja nacionalizirali; bo globalizacijo zamenjala regionalizacija? O tem voditeljica Sandra Krišelj s profesorji in gospodarstveniki.
Za učenci, učitelji, pa tudi starši je mesec dni pouka na daljavo. Po začetnih težavah, ko so nekateri učitelji preobremenili otroke z učnimi gradivi in ko nekaj sto otrok doma ni imelo računalnika, zdaj pristojni zagotavljajo, da pouk na daljavo poteka dobro. Ker bo ta oblika šolanja najverjetneje trajala še nekaj tednov - morda se mladi v tem šolskem letu sploh ne bodo več vrnili v klopi - bomo v tokratni oddaji Studio ob 17h z učitelji, ravnatelji in dijaki govorili o tem, kako naj v danih razmerah potekajo preverjanje in ocenjevanja znanja ter priprava na maturo.
Sodišča zaradi ukrepov med epidemijo odločajo samo v nujnih zadevah, roki mirujejo. Se bomo po koncu epidemije spet soočali s sodnimi zaostanki? Bo zaradi tega kakšna zadeva zastarala? Bi sodišča lahko tudi v času epidemije obravnave vodila prek videokonferenc? Kaj v času epidemije delajo tožilci, s kakšnimi težavami se ubadajo odvetniki? O vsem tem voditeljica Jolanda Lebar in gostje oddaje. Gosti: - predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, - generalni državni tožilec Drago Šketa, - predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik, - predsednik odvetniške zbornice Roman Završek.
Gospodarski zastoj zaradi izbruha koronavirusa ima tudi nekatere pozitivne učinke. Tako iz Kitajske kot iz nekaterih evropskih mest poročajo o izboljšani kakovosti zraka. Sveta namreč ne pesti le pandemija virusa, temveč tudi onesnaženega zraka, ki pa je precej bolj dolgoročna in tudi prinaša velika zdravstvena tveganja. Večini tega onesnaženja bi se lahko izognili z opustitvijo kurjenja fosilnih goriv. Tako bi tudi bistveno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in reševali podnebno krizo. O tem v tokratni oddaji z voditeljico Špelo Novak.
8. aprila 1990 je Slovenija na prvih večstrankarskih volitvah odločno zakoličila pot v novo prihodnost, ob tem pa sta celotna družba in politika pokazali enotnost, kakršno smo pozneje videli le malokrat. In zdaj, trideset let pozneje, smo pred novimi izzivi. Epidemija koronavirusa je praktično zaustavila svet. Slovenija bo morala - tako kot vse druge države - marsikaj zagnati skoraj na novo. Je to priložnost za premislek o drugačni poti, prijaznejši do ljudi in okolja? Lahko drugačne odnose vzpostavi tudi politika? Bo to morala storiti? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in gosti: - profesor Dušan Plut, geograf in ekolog, član predsedstva RS 1990 -1992, - Andraž Zorko, raziskovalec medijev, - profesor Miha Kovač s Filozofske fakultete.
V dneh epidemije se spreminjajo tudi nakupovalne navade, saj kupci zaradi omejitev gibanja iščejo zdravo hrano, pridelano v svoji neposredni okolici. Kmetje imajo zaradi nekaterih zaprtih tržnic omejen dostop do kupcev. Občine spodbujajo lokalne pridelovalce, nastajajo nove spletne platforme, na medmrežju se povezujejo pridelovalci in kupci. S težavami se srečujejo tudi zadruge in kmetje. Poznavalci razmer menijo, da so ti učinki kratkoročni, a že zdaj zahtevajo premislek države, kako naprej. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih z Aljano Jocif.
Pandemija novega koronavirusa terja učinkovite zaščitne in sistemske ukrepe. Različne države in njihova vodstva se jih lotevajo na različne načine, nekatera prej, nekatera kasneje, nekatera bolj, nekatera manj uspešno. Tudi odvisno od demokratične tradicije. Doslej se je pokazalo, da je hitrost ukrepov lahko učinkovita, vendar po drugi strani sproža številne upravičene pomisleke, da paket ukrepov lahko načne tudi doslej samoumevne ustavne garancije pridobljenih svoboščin in pravic, kot na primer svobodo gibanja in osebne nedotakljivosti. Potencialno so lahko občutljivi zasebni podatki zlasti pa grožnje za njihovo zlorabo. Tudi o tem voditelj Miha Lampreht in profesorji Igor Pribac, Marko Lovec ter Primož Šterbenc.
Zaposleni, stroka in politika skušajo širjenje okužb v trenutno največjih žariščih - domovih za starejše - zajeziti z najrazličnejšimi ukrepi. Eden od njih je poziv svojcem, naj oskrbovance, če je le mogoče, za čas epidemije vzamejo v domačo oskrbo. Odzivi so mešani, odločitev nikakor ni lahka. Kako preprečiti širjenje okužb, kako zaščititi oskrbovance, kaj so prednosti in kaj zadržki glede selitev oskrbovancev in nenazadnje kako jim kljub kriznim razmeram omogočiti stike s svojci. O tem voditeljica Snežana Ilijaš z dopisniki in gosti tokratnega Studia ob 17h. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Biserka Levačič Nelec, direktorica Centra starejših Cerknica, iz skupine DEOS, - Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, - Tomaž Teran, vodja zdravstvene nege in oskrbe, Dom Danice Vogrinec Maribor, - Tomislav Nemec, direktor Doma starejših občanov Ljutomer.
Napoved: Korona virus gospodarstvu izstavlja gromozanski davek. Da bi ga vsaj nekoliko ublažili je država zamrznila odplačevanja posojil. Ali ta ukrep že deluje v praksi, kako so nanj pripravljeni v bankah, kakšne posledice utegne prinesti tako za posojilojemalce kot tudi same banke, se nam v kratkem obeta posledično zakonski odkup terjatev? In kako bo vse te nove, do skrajnosti zaostrene razmere, preživel evro? O tem Urška Jereb in gosti: - profesor Mojmir Mrak z Ekonomske fakulete v Ljubljani, - predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, - direktor Hidrie Iztok Seljak.
Izbruh epidemije nam je življenje postavil na glavo. Mnogi so čez noč ostali doma, tako rekoč na prisilnem dopustu, brez dela in z veliko prostega časa. V tokratnem Studiu ob 17ih se je Simeona Rogelj z gosti pogovarjala o tem, katere skupine ljudi so v tem času se posebej ogrožene, kako izredne razmere vplivajo na nasilje v družini in kako na splošno kakovostno preživeti ta čas. Gostje: - doktor Andrej Perko iz zavoda Mitigas, - klinična psihologinja Majda Mramor iz Instituta za družinsko terapijo in - Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije GPU.
Kriza, ki jo je povzročilo širjenje novega koronavirusa, je naš svet spremenila, zaustavila, postavila na glavo. Medijske ekipe pa delajo s polno paro. Ljudje spremljajo medije veliko bolj kot običajno, saj so za marsikoga postali edino okno v svet. Zato je tako pomembno, da profesionalno opravljajo svoje delo, da so viri, iz katerih črpajo novice, zanesljivi, da so informacije, ki jih posredujejo zaskrbljeni javnosti, dostopne in verodostojne. O medijih in novinarjih v obdobju koronavirusa, o ukrepih za njihovo preživetje, pa tudi o pritiskih, ki jih doživljajo, v ponedeljkovem Studiu ob sedemnajstih s Tatjano Pirc.
Konec tedna je vlada pripravila najobsežnejši protikrizni sveženj ukrepov za prebivalstvo in gospodarstvo. Veljali naj bi vsaj do konca maja, tehtali okrog 3 milijarde evrov in zajemali različne oblike – od temeljnega dohodka, do dodatkov ranljivim, od nadomestil do odpisov in odlogov obveznosti. Kašne so poglavitne rešitve, koga zajemajo in kako bo teklo uveljavljanje, o tem voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Ivan Simič, član svetovalne skupine vlade - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije
Po sinočnjem video-zasedanju evropskega sveta bomo analizirali usklajevanje boja proti koronavirusu na ravni Evropske unije. Kako so države pripravljene na skupen boj, če morajo krepiti nadzor na medsebojnih mejah? Kaj ustavitev javnega življenja in napoved globoke recesije pomenita za ključne evropske projekte kot so pogajanja o večletnem evropskem proračunu? O tem in drugih odločitvah evropskih voditeljev Sandra Krišelj s sogovorniki. Začetek in trajanje oddaje smo prilagodili skupnemu glasbenemu projektu vseh programov nacionalnega radia »Koncert doma Radia Slovenija«.
Neveljaven email naslov