Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.
Letošnja izrazita suša že kaže katastrofalne posledice. Samo koruze in travinj bo za več kot polovico manj, ponekod je uničen skorajda ves pridelek, to pa že povzroča precejšnje pomanjkanje in draženje krme, višje bodo tudi cene hrane. Preverjamo, kakšni ukrepi se obetajo in kakšna bo morebitna pomoč. Komentiramo tudi ustavitev sprememb dohodnine prejšnje vlade. Kdo bo ob tem pridobil in kdo bo spet prikrajšan? Analiziramo tudi dogajanje v svetu, zlasti ameriški obisk v Tajvanu in morebitne posledice. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Zdenko Bakalar.
Suša v kmetijstvu se bo, kot kažejo napovedi, nadaljevala tudi v avgustu. Po prvih ocenah bo izpad pridelkov v kmetijstvu v povprečju 50 %, najbolj sta prizadeta koruza in travinje. Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da bodo pospešili postopke za izplačilo odškodnin prizadetim kmetom v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. A potrebne so dolgoročne rešitve. O namakanju in drugih prilagoditvah na sušo voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije; dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje; dr. Marina Pintar, strokovnjakinja za področje namakanja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Istospolni pari se tudi v Sloveniji lahko poročajo in skupaj posvojijo otroka. Tako je odločilo Ustavno sodišče, ki je v svoji odmevni odločitvi ugotovilo, da je doslej veljavna ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in skupnih posvojitev, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Vlada je sredi julija v Državni zbor že posredovala spremembe družinskega zakonika, s katerim napoveduje odpravo neustavnosti. Kaj ta odločitev ustavnih sodnikov pomeni za istospolne pare pri nas? Kakšne spremembe družinskega zakonika predlaga vlada? Kako bo s posvojitvami otrok? Kakšni so argumenti nasprotnikov ustavne odločbe? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Simon Maljevac, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Lana Gobec, vodja civilnodružbene organizacije Legebitra; Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda; Branko Grims, poslanec Slovenske demokratske stranke.
S cmokom v grlu in nujnimi potrebščinami v nahrbtniku so Kraševci julija spremljali bitko gasilcev z najobsežnejšim požarom v zgodovini naše države. Plameni so uničili nepredstavljivo območje gozda, pregnali ljudi in živali ter gasilske enote spravili na rob zmogljivosti. Ogenj so ukrotili preden bi terjal smrtne žrtve ali zajel kakšno hišo. Koliko gre to pripisati delujočemu sistemu zaščite in reševanja ter dobri organiziranosti gasilstva? Katere so pomanjkljivosti, sistemske težave ali pomanjkanje sredstev? Kaj je treba urediti, da se požari kolikor je mogoče preprečijo, škoda pa čim bolj omeji? Kako obnoviti Kras - ali naj bo res tak kot pred požarom? O tem voditeljica Nataša Mulec s predstavniki ključnih institucij in Krasa. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica, Janez Logar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.
Cene glavnih prehranskih surovin v živilski industriji so na svetovnem trgu na rekordno visokih ravneh. Napovedi kažejo, da bo hrana draga še dalj časa, saj vzroki za podražitve, predvsem vojna v Ukrajini in vse hujše posledice podnebnih sprememb, ostajajo. Najbolj prizadeti so najrevnejši, pri njih namreč stroški hrane predstavljajo zelo velik del proračuna gospodinjstva. Kakšna bo naša prihodnja prehranska varnost? Ali prehransko krizo še lahko rešujemo z ustaljenimi ukrepi? Kaj čaka revne afriške in azijske države, ki se že nekaj časa soočajo s sušo, lakoto ter nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje: dr. Jana Arbeiter, raziskovalka na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, dr. Aleš Kuhar, profesor agrarne ekonomije na Boitehniški fakulteti v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društvo za sonaraven razvoj. .
Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.
Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ, Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Tudi slovensko Istro so osvežile padavine, ki so jih zaradi kritičnega pomanjkanja vode močno pogrešali. Ker so grozile redukcije uporabe pitne vode, so v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali vodo iz reke Unice. Bo to preprečilo prve omejitve po 35 letih? Kaj bodo naredili država, občine in upravljavci vodovodnih sistemov, da se ob skoraj zanesljivih sušah to v prihodnje ne bo ponavljalo? Kje lahko za ureditev tega problema uporabijo kohezijska sredstva Evropske unije, kako daleč so pripravljeni projekti in kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, Primož Turšič, direktor Kraškega vodovoda, Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.
Pri oskrbi z zemeljskim plinom smo na stopnji zgodnjega opozarjanja. Slovenija je v veliki meri odvisna od ruskega plina, nima svojih skladišč in tudi plinovodne povezave so slabe. Krepi se bojazen, da se bodo ruske plinske pipe zaprle. Kaj nas torej čaka pozimi? Bodo potrebne redukcije? Katere gospodarske dejavnosti bi to sploh prenesle, saj preskok na alternativne vire čez noč ni mogoč? Če plin bo, po kakšni ceni ga bomo dobivali? Gospodarstvo od vlade terja omejitev cen plina, kot ga je uvedla za gospodinjstva. Kako se bo se odzvala Evropska unija, še zlasti, če skladišča ne bodo polna: bo Evropa solidarna ali bo vsakdo poskrbel predvsem zase? Kakšno bo na torkovem ministrskem zasedanju stališče Slovenije? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep in gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, v posnetem pogovoru, Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, Marjan Eberlinc, glavni direktor podjetja Plinovodi.
Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.
Slovenija ima zgodovinsko visoko zaposlenost, delovno aktivnih je več kot 920.000 ljudi, in zgodovinsko nizko brezposelnost, brez zaposlitve je manj kot 54.000 ljudi. Delodajalci na domačem trgu ne morejo več dobiti delavcev. Enake težave imajo povsod po Evropi. Delodajalci se zato zavzemajo za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja. Kako jim odgovarjajo pristojni na različnih ministrstvih in kaj na njihove predloge pravijo sindikati? Kateri tujci že delajo pri nas in zakaj so za nekatere ponudnike dela privlačni Filipinci? Vse to v tokratni oddaji, sestavljeni iz prepleta različnih mnenj in predlogov. Avtorica je Urška Valjavec.
V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.
Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Čeprav je državni zbor minuli teden po nujnem postopku sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija, s katero želi zakonodajalec ustaviti razgradnjo RTV, preprečiti njegovo politizacijo, zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost ter ustvariti razmere za institucionalno in programsko avtonomijo javne radiotelevizije, pa poznavalci napovedujejo, da bo pot do uveljavitve sprejetih sprememb najverjetneje dolga in trnova. Kakšne spremembe prinaša zakon, kakšni so odzivi nanje in kdaj se bodo tudi dejansko uveljavile? O vsem tem v Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tatjano Pirc.
Ob vse pogostejših motnjah glede dobave plina iz Rusije v Evropo države pospešeno sprejemajo protikrizne ukrepe in iščejo alternative. Kakšne so možne pri nas? Kaj pomenijo novi ukrepi glede cen elektrike? Kako plodni so lahko dogovori o pomoči iz drugih držav? Kakšna je bera državnega zbora tik pred parlamentarnimi počitnicami? Zakaj je Slovenija na tnalu v Evropskem poročilu o vladavini prava? Kako poteka odstranjevanje ograje na meji, pa tudi o presenečenjih na dirki po Franciji v Tedenskem aktualnem mozaiku s Heleno Lovinčič.
Slovenske gore, v katere se vsako leto odpravi približno 1,7 milijona pohodnikov, so že pred vrhuncem sezone množično obiskane. Zato je vse več gorskih nesreč, statistika ni spodbudna, vse več je reševanj tudi zaradi bolezenskih stanj. Gorski reševalci, ki na leto opravijo več kot pet tisoč prostovoljnih ur, in helikopterske posadke so zelo obremenjeni. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija obiskovalce gora pozivajo k odgovornosti in pravi izbiri poti. Zaradi vse bolj obleganih priljubljenih gorskih vrhov si Planinska zveza Slovenije in drugi deležniki prizadevajo tudi za preusmerjanje obiskovalcev. O vsem tem iz Mojstrane z gosti in voditeljico Aljano Jocif.
Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.
O zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu naj bi državni zbor odločal predvidoma še ta teden. Prvi odzivi na predlagane rešitve, ki naj bi stabilizirale zdravstveni sistem so precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter nenazadnje, kako se bodo krajšale čakalne vrste? Pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Rok Ravnikar – predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ Irena Ilešič Čujovič – predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva
Neveljaven email naslov