Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kdo so ustvarjalci, ki so ali z življenjskim delom – kot pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič – ali pa z izjemnimi stvaritvami zadnjih let - kot dobitniki šestih nagrad Prešernovega sklada – trajno zaznamovali slovensko kulturo? Kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o ustvarjanju in svetu? Njihova razmišljanja in pogovore s kolegi je v praznično oddajo povezala Staša Grahek.
Potem ko so v javnost prišle informacije o spolnem nadlegovanju profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v zadnjih dneh razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o spolnem nadlegovanju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Pričevanje je sprožilo plaz novih izpovedi in burno javno razpravo o problematiki, ki je sicer prisotna v vseh sferah naše družbe. Kakšne so razmere in rešitve voditeljica Martina Tita Mayer z gosti. Gostje: - prof. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT, - prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete v Ljubljani, - Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - poslanka Iva Dimic, predsednica parlamentarnega Odbora za znanost, šport in izobraževanje.
Težave z oskrbo z vodo slovenske Istre in Obale so že dolgo znane. Predlagana rešitev – zajezitev potoka Suhorica v Brkinih – pa znova razdvaja strokovno javnost, razburja naravovarstvenike in vzbuja strah pri domačinih. Na okoljskem ministrstvu vztrajajo, da gre za najustreznejšo rešitev, s predlogom so zadovoljni v Rižanskem vodovodu in župani štirih obalnih občin, neprimerno manj pa ugaja njihovim brkinskim kolegom. 100 milijonov evrov vreden projekt predvideva potopitev skoraj 4,5 kilometra dolge doline in zgraditev 57 metrov visokega nasipa. S tem bi nastalo jezero s povprečno globino 18 metrov in široko do 260 metrov. Argumente za in proti oziroma zagovornike in nasprotnike v oddaji sooča voditeljica Sabrina Mulec. Gostje: – dr. Metka Gorišek, državna sekretarka z Ministrstva za okolje in prostor, – dr. Mihael Jožef Toman s katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, – Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda Koper, – Mario Benkoč, predstavnik Civilne iniciative Ohranimo Brkine.
Delo od doma je eden od najučinkovitejših ukrepov omejevanja širjenja koronavirusa. Skoraj leto po začetku epidemije in množičnega napotovanja delavcev k delu na domu je minilo navdušenje nad neodvisnostjo, oddaljenostjo od vodje in sodelavcev. Pokazale so se številne pomanjkljivosti dela na daljavo. Obremenjenost delavcev je večja, prepletenost zasebnega in poklicnega življenja se stopnjuje, pravica do odklopa pa postaja le mrtva črka na papirju. A ta oblika dela je v prihodnosti neizbežna. Katere so mogoče rešitve? Šli smo na teren in se pogovarjali z delodajalci in zaposlenimi ter z različnimi strokovnjaki. V studio pa smo povabili redno profesorico za management na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Nado Zupan in izredno profesorico Saro Tement s Filozofske fakultete v Mariboru.
Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, je vprašanje, ki je nepričakovano stopilo v ospredje po objavi predloga študentke organizacije o ukinitvi njegovega financiranja. Kakšen je razplet in kaj pomeni za razvoj radia, v reprizi oddaje, ki jo je s predstavniki radia in študentske organizacije pripravil Marko Golja. Gostil je direktorico Radia Študent Ano Kandare, predsednika Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Klemena Petka in kriznega govorca Radia Študent Rasta Pahorja.
Razglasitve izključnih gospodarskih con v severnem Jadranu sprožajo vprašanja, kaj to pomeni za Slovenijo. Je njihov namen povezan z zaščito morja ali pa z njegovim gospodarskim izkoriščanjem in ali to prinaša dodatna tveganja v že tako ranljiv ekosistem? Kako kljub nerešenim vprašanjem med Slovenijo in Hrvaško sodelovati pri zaščiti skupnega dobrega? Več voditeljica Špela Novak z gosti. Gostje: - dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard, - Aleksander Geržina z Ministrstva za zunanje zadeve, - nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, - raziskovalec Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, Predstavljamo tudi poglede Bojana Marčete z Zavoda za ribištvo Slovenije.
Že dobrih 10 mesecev je minilo, odkar je Slovenija v prvem valu razglasila epidemijo in ko je – z izjemo poletnih počitnic – turizem povsem obstal. Številni ponudniki kljub vladnim ukrepom tekoče stroške pokrivajo iz prihrankov, nekateri so se zaradi preživetja preusmerili v druge dejavnosti. Kdaj bo prihodnost za naš turizem vsaj za odtenek svetlejša? Bodo res v prednosti butične destinacije? In seveda - kakšno pomoč vlada načrtuje za to panogo? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gostje: - državni sekretar Simon Zajc z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, - direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, - izredni profesor Janez Mekinc s Fakultete za turistične študije Turistica univerze na Primorskem.
Vlada s predlaganimi spremembami zakonodaje vnovič močno zmanjšuje možnost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih - tudi takih, ki imajo lahko škodljive posledice za okolje. Poglaviten argument je skrajšanje pogosto nerazumno dolgih postopkov in s tem hitrejši zagon gospodarskih aktivnosti. A kako bo po drugi strani zagotovljeno vključevanje javnosti, denimo ob postavljanju novega industrijskega obrata ali ob podaljšanju dovoljenja za napravo s škodljivimi izpusti? Kakšne so sploh pravice civilne družbe in nevladnikov v postopkih, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje? O tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Georgi Bangiev, direktor direktorata za prostor, ministrstvo za okolje in prostor - Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije - dr. Maša Kovič Dine, docentka mednarodnega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
Polovica slovenskega prebivalstva pije kraško vodo. Vsako onesnaženje se s kraškega površja pretaka v vodonosnik in konča v našem kozarcu. Kako dobro poznamo Kras, ki pokriva skoraj polovico Slovenije, in velike podzemne prostore? Doslej je raziskanih približno 14 tisoč jam, speleologi pa trdijo, da je to le delček. Kakšen arhiv so sedimenti v jamah? Koliko obiskovalcev in onesnaženja prenesejo turistične jame, na primer Škocjanske, kjer izvajajo natančen monitoring? V odkrivanje jamskih skrivnosti se bomo ob začetku mednarodnega leta jam in Krasa podali z voditeljico Alenko Terlep in krasoslovci. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna, geologinja, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU-v Postojni, - dr. Franci Gabrovšek fizik, hidrolog, raziskovalec na Inštitut za raziskovanje krasa, - Borut Peric, geograf, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.
V zadnjem obdobju se vrstijo pozivi, podpisovanje peticij ter odprta pisma staršev, šolnikov, zdravnikov, psihiatrov in mladih, ki kličejo k vnovičnemu pouku v šolah in na fakultetah tudi za preostale šolajoče se mlade. V tokratni oddaji se posvečamo srednješolskemu izobraževanju. Dijaki so namreč, razen nekaj tednov septembra in v začetku oktobra, doma od marca lani. Vprašanj, ki se nanašajo na to populacijo, je zato veliko: Kaj bo s praktičnim poukom v šoli in praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcih? Kakšna je kakovost usvojenega znanja pri izobraževanju na daljavo? Kako bo s poklicno in splošno maturo? Kako preprečiti osip dijakov? In kaj bi morali narediti, da bi se v šole vrnili vsaj dijaki zadnjih letnikov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - dr. Slavica Černoša, vodja Sektorja za srednje šole na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Fani AL-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, - Tina Lušina Basaj, profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj, - dr. Darko Zupanc, direktor Republiškega izpitnega centra.
24. oktobra je vlada ugasnila večino storitvenih dejavnosti, med njimi gostinstvo, turizem in večino trgovin. Nekatere storitve je medtem že oživila, postavlja pa se vprašanje, zakaj nekatere da, drugih pa ne. Gospodarske interesne organizacije pozivajo k odprtju vseh ali vsaj večine dejavnosti. Ali cveti delo na črno? Kako se v tem času znajdejo podjetniki, katere državne pomoči koristijo? Jih bodo primorani vračati? Kako dolgo bodo posamezne storitvene dejavnosti še zaprte? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti. Gostje: - Simon Zajc, državni sekretar na MGRT, - Martin Jezeršek, gostinec, član upravnega odbora SBC, - Branko Meh, predsednik OZS, - Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS.
Negativne obrestne mere, s katerimi skušajo centralne banke, tudi Evropska centralna banka, spodbuditi gospodarsko rast, so poslovanje poslovnih bank postavile praktično na glavo. V slovenskih bankah, kjer je nakopičenih prek 24 milijard evrov prihrankov se ta hip ubadajo z dvema težavama: na eni strani s podjetji, ki ne želijo poceni posojil, na drugi strani pa s prekomernimi depoziti, za katere bodo v kratkem začeli zaračunavati obresti. Je to le zatišje pred skorajšnjo gospodarsko evforijo, ki nas čaka po koncu epidemije? O vsem tem Urška Jereb z bankirji in finančniki. Gostje: - predsednica uprave SKB Anita Stojčevska, - predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, - član uprave NKBM Matej Falatov, - član uprave Triglav skladi Andrej Petek, - član uprave Pokojninska družba A Blaž Hribar.
Znanost je v minulem letu izrazito stopila v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Koronavirus je določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in tam sprožil nekaj velikih sprememb. Prav tako je bilo pestro na drugih znanstvenih področjih. V Zemljini orbiti zdaj krožita tudi dva slovenska satelita; globoke pretrese tam sproža podjetje Space X, ki spreminja pravila igre, Kitajska pa se je uspešno zavihtela na mesto druge vesoljske velesile. Precejšnji del satelitov je namenjen opazovanju Zemlje in to, kar vidimo na njej, bi nas moralo skrbeti bolj kot pandemija. Za spremembe na našem planetu namreč ne bo učinkovitega cepiva. V reprizi pogovora o znanosti v minulem letu voditeljica Nina Slaček ter Maja Ratej (Val 202) in Aljoša Masten (MMC) nanizajo tudi prgišča drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Združene države Amerike bodo danes tudi uradno dobile novega predsednika, demokrata Joeja Bidna, ki je premagal dozdajšnjega predsednika Donalda Trumpa. 78-letni Joe Biden bo tako 46-ti ameriški predsednik. Drugič v zgodovini bodo imele Združene države predsednika katoličana, prvič pa bo podpredsednica ženska, 57-letna pravnica Kamala Harris, ki bo tudi prva temnopolta oseba na tem mestu, kar ima v Združenih državah velik simbolni pomen. Kaj čaka novo administracijo? Ali bo ta utrdila zavezniške odnose z drugimi državami, ki jih je Trumpova postavila na preizkušnjo? Kaj čaka republikance, ali bo Trump nadaljeval politično kariero? O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj z našim dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem in gostje: - Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA, - Uroš Lipušček, zgodovinar in nekdanji dopisnik v ZDA, - Tanja Porčnik, predsednica inštituta Visio in zunanja sodelavka na inštitutu Cato v ZDA.
Potem ko so prejšnji teden v ameriški kongres vdrli podporniki predsednika Donalda Trumpa, je twitter trajno izbrisal njegov uporabniški račun. Podobno so ravnali tudi drugi družbeni mediji in spletne platforme, od facebooka do youtuba. Odzivi na prepoved so različni, od tega, da so to storili prepozno, do mnenja, da gre za pregrob poseg v svobodo govora. Kako regulirati spletne platforme? Naj še naprej same odločajo, kakšna so njihova pravila uporabe? So prostor svobode govora ali prostor radikalizacije? Naj škodljive in nevarne vsebine prepoznavajo algoritmi? Kako sploh sprejeti konsenz o tem, kaj je škodljivo v demokratični družbi? Odgovore iščejo voditeljica Urška Henigman in sogovorniki: - prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za elektrotehniko, - raziskovalka dr. Barbara Brečko, Fakulteta za družbene vede, - publicist Lenart J. Kučić, spletna medija Disenz in Pod črto.
Prihodnost Evropske unije v post-pandemičnem obdobju je v zeleni in digitalni preobrazbi ter trajnostnem razvoju. Le države, ki imajo v tem ključnem trenutku jasno vizijo in ambiciozne prioritete lahko računajo na uspešno spopadanje z neizbežnimi dramatičnimi tehnološkimi spremembami. Da bi zagotovili pravičen prehod, Unija potrebuje tudi solidarnost in trden socialni steber. Ali se Slovenija, ki bo julija prevzela predsedovanje uniji, zaveda in pripravlja na omenjene izzive? O tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje v studiu.
Iran se je z napovedjo dodatnega bogatenja urana, ki močno presega bogatenje, predvideno v jedrskem sporazumu, spet znašel v središču pozornosti mednarodne javnosti. V Teheranu ob tem z olajšanjem pričakujejo konec mandata ameriškega predsednika Trumpa, ki se je odrekel jedrskemu sporazumu in uvedel ostre ukrepe proti Iranu. Se bo s prihodom nove ameriške administracije končala izolacija te bližnjevzhodne države? Kakšno je življenje v islamski republiki, kakšen je njen vpliv v regiji? Več o tem voditelj Blaž Ermenc z gospodarstvenikom in gosti v studiu. Gostje: - Jernej Muller, v.d. generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko pri Ministrstvu za zunanje zadeve, - doktor Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu, - doktor Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, - novinar in publicist Boštjan Videmšek.
Korona obdobje je zaradi izrazitih sprememb v vsakdanjem življenju ljudi naplavilo tudi oblutno več duševnih stisk. Predvsem na podeželju pa je govoriti o duševnem zdravju še vedno tabu tema. Morda je prav zato med vsemi poklici delež samomorilnosti najvišji prav med kmeti. Koliko sploh vemo o stresu, o medgeneracijskih trenjih, o duševnih stiskah kmečkega prebivalstva, ki spodjedajo vitalno moč podeželja? Potrebe po podpori na tem področju so velike. Kje so korenine stisk in kako si pri iskanju rešitev lahko pomagamo z izkušnjami iz tujine? O vsem tem Jernejka Drolec in gostje v studiu: - Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine; - Duška Knežević Hočevar, antropologinja iz ZRC - SAZU; - Toni Kukemberger, mladi kmet iz Trebnjega in - Marjan Dolenšek, svetovalec za kmetijsko in gozdarsko tehniko, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in Gozdarski inštitut Slovenije.
V Sloveniji smo do zdaj dobili približno 50.000 doz cepiva proti covidu. Prvi odmerek je prejelo že več kot 22.000 prebivalk in prebivalcev. Potem ko so v domovih za starejše in v bolnišnicah cepili najbolj ogrožene in najranljivejše, se začenja množično cepljenje prebivalstva. Za koga je zdaj ključno, da se cepi čim prej? Ali cepljenje v Sloveniji poteka dovolj hitro? Kako prepričati neodločene? Ali cepivo deluje proti novim sevom virusa? Kdo spremlja stranske učinke? O teh in drugih vprašanjih o cepivu in cepljenju proti covidu voditelj Iztok Konc in gostje v studiu. - imunolog Alojz Ihan, profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, - farmacevt Borut Štrukelj profesor in dekan Fakultete za farmacijo.
Omejena telesna vadba med epidemijo vodi v izrazit upad gibalne učinkovitosti otrok in mladih ter v debelost, pustilo je tudi psihosocialne posledice. Še zlasti hude so stiske mladih športnikov. Ti so v veliki večini že skoraj tri mesece brez pravih pogojev za treninge, zato se krepi bojazen, da bomo izgubili celotno generacijo športnikov. Kako jim v teh zahtevnem obdobju lahko pomagamo starši, kaj lahko storijo trenerji in na kaj se lahko oprejo mladi športniki? O vsem tem voditelj Jure Jeromen z gosti oddaje, v kateri tudi o najnovejših podatkih glede tega, koliko so se med epidemijo poslabšale motorične sposobnosti slovenske mladine.
Neveljaven email naslov