Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Studiu ob 17-ih smo pred nedeljskimi volitvami v državni zbor za danes pripravili sklepno soočenje predstavnikov vseh strank, tako parlamentarnih kot neparlamentarnih. Zanimalo nas bo predvsem, kakšna bo 12-ta slovenska vlada, kako bo ob vseh predvolilnih obljubah sploh lahko finančno reševala državo, v luči zadnjih dogodkov pa tudi vprašanje pravne države. Kdaj kritika postane pritisk? V današnjem soočenju na Radiu Slovenija z voditeljema Niko Benedik in Tomažem Celestino, tokrat tudi s sliko na spletnem portalu RTV Slovenija.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17-ih smo pred nedeljskimi volitvami v državni zbor za danes pripravili sklepno soočenje predstavnikov vseh strank, tako parlamentarnih kot neparlamentarnih. Zanimalo nas bo predvsem, kakšna bo 12-ta slovenska vlada, kako bo ob vseh predvolilnih obljubah sploh lahko finančno reševala državo, v luči zadnjih dogodkov pa tudi vprašanje pravne države. Kdaj kritika postane pritisk? V današnjem soočenju na Radiu Slovenija z voditeljema Niko Benedik in Tomažem Celestino, tokrat tudi s sliko na spletnem portalu RTV Slovenija.
Sindikati se te dni odločajo o podpisu nedavno parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Kmalu po podpisu bodo sledila pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema. Kako ga spremeniti? Bi mogoče bilo bolje razmišljati o povsem novem plačnem sistemu? Medtem pa so šolniki, zdravstveni delavci in zdravniki v stavki. O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: - Sanja Ajanovič Hovnik, ministrica za javno upravo; - Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; - Irena Ilešič Čujović, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja; - Bojan Popović, pravni svetovalec Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki. Gostje: Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi; dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost; dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež; Branko Soban, komentator in publicist.
Morda se ne zavedamo dovolj, kako izraziti premiki se dogajajo v geopolitiki. Kako nemočen je Zahod ob novi Putinovi priključitvi ukrajinskega ozemlja Rusiji in zakaj je tako? Se bo ruska družba uprla mobilizaciji? In še: Kako avtoritarna bo nova predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni, prva ženska na tem položaju in prva skrajno desna političarka po drugi svetovni vojni. Komentiramo orjaški krizni proračun, ki ga tudi zaradi energetske krize predlaga Golobova vlada, in zakulisne igre plačnih pogajanj v javnem sektorju. Vse to in še več v kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.
Vlada Roberta Goloba je uresničila napoved in odstopila od pogodbe za nakup 45 oklepnikov 8x8 boxer za Slovensko vojsko. S tem se je znašla v še eni »oklepniški« zgodbi, ki nas bo obremenjevala v prihodnje in nas stala tudi 70 milijonov pogodbenih kazni. Ob tem zvezi NATO obljubljamo, da bomo zgradili bojno bataljonsko skupino, a še ne vemo, kako, predvsem pa se zastavlja vprašanje, ali bomo v prihodnje sploh imeli dovolj vojakov, ki bi to opremo tudi uporabljali. Kaj pomeni odpoved pogodbe za Slovensko vojsko, našo varnost in verodostojnost države pred zavezniki voditelj Robert Škrjanc z gosti. Gostje: Marjan Šarec, minister za obrambo; generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Matej Tonin, prejšnji minister za obrambo; dr. Jelena Juvan, profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, evropski poslanec, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo.
Pred nami so druge volitve v tem super volilnem letu – volili bomo predsednika republike. Ker Borut Pahor mandata ne more več ponoviti, se bo v predsedniško palačo vselil nov predsednik, mogoče prvič predsednica. Ali imamo volivci pred predsedniškimi volitvami napačna pričakovanja? Mora biti predsednik republike najbolj priljubljen politik v državi? Zakaj na predsedniški funkciji pričakujemo nekoga, ki bo predsednik vseh, ki bo moralna avtoriteta? Je to sploh pomembno? Pristojnosti predsednika republike so pravzaprav zelo omejene. O vlogi, pristojnostih ter zaželeni osebnosti, lastnostih in ravnanjih predsednika države voditeljica Jolanda Lebar in gostje: ustavna pravnika dr. Igor Kaučič in dr. Janez Pogorelec ter kreativec, predavatelj in kolumnist Aljoša Bagola.
Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja voditelj Aleksander Čobec z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.
Italijanski volivci to nedeljo odločajo o novi sestavi poslanske zbornice in senata. Pred volitvami sta se oblikovala dva večja politična pola, desni in levi. Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago skrajno desne stranke Bratje Italije voditeljice Giorgie Meloni. Kam se po volitvah obrača Italija? Kaj izidi volitev pomenijo za Evropo in kaj za slovensko manjšino v Italiji? O vsem tem voitelj Blaž Ermenc s sogovorniki v ljubljanskem studiu, dopisništvu RTV Slovenija v Rimu in studiu slovenskega programa RAI v Trstu. Gostje: Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu; Tomaž Kunstelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji; Sandor Tence, komentator Primorskega dnevnika; Janko Petrovec, rimski dopisnik.
Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.
V času energetskega prehoda, draginje in pospešene digitalizacije se zdi, da je vedno premalo sredstev za dobre projekte, ki bi prispevali k razvojnemu preboju. Evropska unija je oblikovala različne sklade za financiranje naložb, še vedno pa so najbolj koristna in zaželena nepovratna kohezijska sredstva. Smo pred novim proračunskim obdobjem, v katerem bo Sloveniji do 2027 na voljo 3,26 milijarde evrov kohezijskega denarja. Namenjen bo za inovacije, zeleno preobrazbo, podporo trgu dela, zdravje in prestrukturiranje premogovnih regij. O pripravah na črpanje in učinku doslej porabljenih sredstev, pa tudi o načrtih za podporo znanosti, raziskavam, digitalizaciji in obnovljivim virom energije voditeljica Maja Derčar s sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Koprivc, državni sekretar na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta; Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj; Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, pristojna za energetiko. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj; Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.
Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju korupcije in drugih nepravilnosti. A da se opogumijo in prijavijo nepravilnosti, potrebujejo zaščito. V slovenski zakonodaji je zaščita urejena precej razdrobljeno, prav tako pa v domač pravni red (še) nismo prenesli evropske direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Kdo so žvižgači in kako jih zaščititi? O tem voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje; Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije; Igor Klančnik, član upravnega odbora Transparency International Slovenia; Ivan Gale, nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, žvižgač iz afere maske.
Ob koncu tedna se tudi uradno začenja kampanja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami. Že doslej jo je zaznamovalo nekaj preobratov, med drugimi umik kandidatke najmočnejše parlamentarne stranke. Kaj je v ozadju, kaj je izzvalo napovedi novih kandidatur, kako se v predsedniški tekmi odslikavajo razmerja moči med strankami in kdo najbolj obvlada politični marketing? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in politični analitiki. Tudi o tem, kakšna kampanja nas čaka in kako bodo nanjo in volitve vplivale zaostrene razmere - od vojne do energetske in prehranske draginje. Gostje: Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti; Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon; Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.
Ob svarilih pred brutalno zimo sredi energetske vojne smo ta teden z zanimanjem prisluhnili govoru predsednice evropske komisije o stanju v Uniji. Bo robinhudovska obdavčitev ekstremnih zaslužkarjev in špekulantov v koristi najbolj prizadetih, ki jo je najavila Von der Leynova, koristila tudi Sloveniji? Je pomirila tudi naša podjetja z astronomskimi računi za energijo? V oddaji pojasnjujemo, kaj pravkar napovedano umirjanje gospodarske rasti pomeni za pripravo proračunov in za pogajanja o plačah v javnem sektorju. Komentiramo odpoved pogodbe za nakup boxerjev ter predsedniško tekmo doma in predvolilne premike v zahodni sosedi. Sprašujemo se o prelomnosti ukrajinske protiofenzive, pa tudi, koliko bo smrt kraljice Elizabete Druge spremenila britansko paradigmo v diplomaciji, politiki in življenju Britancev. V kritičnem pregledu tedna z Natašo Mulec.
Rekordno zvišanje obrestnih mer v državah z evrom je občutno podražilo zadolževanje gospodinjstev, podjetij in tudi držav. Koliko časa bo Evropska centralna banka še zviševala obresti? Kje je točka preloma, ki bo ohladila vrtoglavo inflacijo ter kako bo to vplivalo na gospodarsko dejavnost in nova vlaganja? Svoje poglede in argumente Banke Slovenije v pogovoru z voditeljico Urško Jereb predstavlja guverner Boštjan Vasle. Komentira tudi aktualne razmere v slovenskih bankah ter najnovejšo razsodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z bančnimi razlaščenci.
Evropska unija spet z zaskrbljenostjo čaka zimo zaradi pomanjkanja ruskega plina in pričakuje predloge Evropske komisije za blažitev energetske krize in vsesplošne draginje. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo. Bodo evropske države ostale enotne glede ukrepov za reševanje krize, solidarnosti z Ukrajino, tudi glede vojaške pomoči, ter nadaljnjih sankcij proti Rusiji? Nekaj odgovorov na ta vprašanja naj bi v tradicionalnem letnem nagovoru v evropskem parlamentu ponudila prva dama evropske komisije Ursula von der Leyen. Predstavljeno vizijo in program komentiramo z voditeljico Sandro Krišelj in gosti v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug, vodja Predstavništva Evropske komisije; dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.
Razmere v energetiki so napete. Energija se draži, razmere na trgih energentov so kaotične. Kako je naš elektroenergetski sistem pripravljen na krizo, bo obratovanje zanesljivo, kako bomo proizvajali elektriko? Kakšne so zmogljivosti sistemskih elektrarn ob napovedanem remontu krške nuklearke? Koliko več še lahko proizvede šoštanjska termoelektrarna in pod kakšnimi pogoji? Ali v obdobju ohlajanja evropskega gospodarstva in nestabilnega gospodarskega okolja še lahko sledimo okoljskim zahtevam in povečujemo delež obnovljivih virov energije, tudi glede na izjemno sušno leto, ki je oklestilo proizvodnjo hidroelektrarn? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v terenski oddaji iz Velenja z voditeljico Metko Pirc. Komentiramo tudi torkove predloge evropske komisije za ukrepanje proti špekulantom na energetskih trgih in sprejemanje energetskega svežnja na torkovi izredni seji državnega zbora. Gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo; dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, HSE; dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje; dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.
Čeprav je britanska kraljica Elizabeta Druga dočakala častitljivih 96 let, je bila Velika Britanija ob sinočnji novici o njeni smrti šokirana. Vladala je 70 let, bila je simbol stabilnosti države in jamstvo priljubljenosti monarhije, pa tudi svetovna ikona, ki je vtisnila pečat stoletju in bila vzor milijonom po vsem svetu. Kaj slovo kraljice Elizabete Druge in ustoličenje Karla Tretjega pomeni za Veliko Britanijo in njeno povezanost, kaj za njene zaveznice, kaj za države Commonwealtha – Britanske skupnosti narodov? Kakšna bo navsezadnje usoda monarhije in kraljeve družine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak.
Po velikem radijskem pogovoru s predsednikom vlade v Studiu ob 17.00 smo gostili še predstavnike opozicije. Kako v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji vidijo zdajšnje zaostrene razmere doma v Evropi ter kako ocenjujejo odziv vlade, njene ukrepe in politike? Kje imajo alternativne rešitve in kje z vlado sodelujejo? Kakšna so razmerja med opozicijskima strankama, ki se na predsedniške volitve podajata prva s svojim kandidatom, druga s podporo svojemu poslancu? O teh in drugih aktualnih vprašanjih voditeljica Nataša Mulec s predstavnikoma opozicije. Gosta: Jernej Vrtovec, Nova Slovenija; Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka.
Mineva 100 dni od nastopa petnajste vlade, ki je krmilo vodenja države prevzela v času naraščajoče inflacije, zlasti cen energentov. Doslej se je, opogumljena z rekordnimi prilivi v državno blagajno, prednostno posvetila lajšanju stisk in blaženju draginje za večinoma zaščitene odjemalce energije. Vedno bolj obupano gospodarstvo tudi zase zahteva kapice na cene energentov. Vlada je prve napore usmerila še v zdravstvo, videli smo prve močne kadrovske poteze, naposled je moral oditi tudi generalni direktor UKC Ljubljana. Se glede kadrov pojavljajo razpoke v koaliciji? Kako smo pripravljeni na najhujše energetske scenarije? Do kod lahko sežejo pomoči, ob zavedanju, da proračun ni vreča brez dna? Se bodo vladne stranke z vsemi topovi podale v kampanjo na referendumu o treh zakonih? Na ta in številna druga vprašanja v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Voditelja sta Maja Derčar in Aleš Kocjan.
Kako ob nenormalnih dražitvah električne energije preživeti naslednje leto, je trenutno eden največjih izzivov gospodarstva, tudi živilsko predelovalne industrije. Višji stroški za električno energijo bodo pobrali vse ustvarjene prihranke v živilski industriji. Kaj to pomeni za njeno konkurenčnost in kaj za cene hrane? Kakšno pomoč oz. podporo podjetja živilske industrije potrebujejo od države in kaj lahko država ponudi? Se lahko zgodi, da na policah ne bo več slovenskih živil? O težkih izzivih prehrambne industrije voditeljica Jernejka Drolec z direktorjema mesne in mlekarske industrije ter državnima sekretarjema za kmetijstvo in gospodarstvo. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj; Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin; Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.
Neveljaven email naslov