Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnjem Studiu ob sedemnajstih bomo gostili predstavnike štirih opozicijskih strank. Med drugim bomo skušali izvedeti, kako zelo mavrična opozicija vidi začetek delovanja nove vlade, koliko bo pripravljena pomagati pri izzivih prihodnosti, pa tudi, ali je sodelovanje z vlado kot tudi medsebojno usklajevanje v opoziciji sploh mogoče. O aktualnih političnih vprašanjih z opozicijo in voditeljem Tomažem Celestino
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V današnjem Studiu ob sedemnajstih bomo gostili predstavnike štirih opozicijskih strank. Med drugim bomo skušali izvedeti, kako zelo mavrična opozicija vidi začetek delovanja nove vlade, koliko bo pripravljena pomagati pri izzivih prihodnosti, pa tudi, ali je sodelovanje z vlado kot tudi medsebojno usklajevanje v opoziciji sploh mogoče. O aktualnih političnih vprašanjih z opozicijo in voditeljem Tomažem Celestino
Po 7 mesecih zaprtja bi se številni nastanitveni obrati lahko glede na vladno odločitev odprli, pa vendar marsikdo dvakrat premisli, preden svoja vrata - pod zahtevanimi pogoji - dokončno odpre domačim gostom. Je to prvi pokazatelj počasnega zagona slovenskega turizma? Od česa je odvisno, da bodo slovenski turisti lahko ponovno koristili turistične bone v hotelih, zdraviliščih, kampih in na turističnih kmetijah? S predstavniki le-teh se pogovarja voditeljica Tina Lamovšek. Gostje: - direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer, - predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor hotela Slon Gregor Jamnik, - predsednica Združenja kampov Slovenije pri Turistično-gostinski zbornici Lidija Koren, iz kampa Koren v Kobaridu, - podpredsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije Urška Topolšek Planinšek, z eko turistične kmetije Urška nad Zrečami.
Slovenski elektroenergetski sistem bo v prihodnjem desetletju najverjetneje ostal brez Termoelektrarne Šoštanj, še deset let pozneje pa tudi brez krške jedrske elektrarne. Poraba električne energije se ob tem povečuje in se bo še naprej, zlasti na račun ogrevanja in elektromobilnosti. Kako in za kolikšno ceno bomo prišli do novih proizvodnih obratov? Je doseganje podnebne nevtralnosti mogoče le z jedrskim scenarijem? Kaj bi množica razpršenih obnovljivih virov pomenila za zanesljivost oskrbe? In predvsem, kje so jasni načrti države v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Erna Strniša z gosti. Gostje: – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in nekdanji direktor HSE, – Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, koordinatorka projekta Life Climate Path 2050 – Slovenska podnebna pot do sredine stoletja, – Aleksander Mervar, direktor Elesa, sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja.
V sredo se bodo uradno začela dela na trasi drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Glavna gradbena dela, predorska, bodo v polnem razmahu predvidoma jeseni. V sredo bo 2TDK s Kolektorjem CPG podpisal tudi pogodbo za graditev odseka med Divačo in Črnim Kalom, potem ko je pred tedni že podpisal pogodbo za istrski odsek drugega tira. Kakšna bo dinamika na gradbišču, kakšni so postopki, da bo železniška proga postala v celoti dvotirna, in kakšne so skrbi krajanov ob prihodnji trasi? Tudi o tem se bo v Studiu ob 17.00 z gosti pogovarjala Tjaša Škamperle. V studiu: - Pavle Hevka, generalni direktor podjetja 2TDK, Družba za razvoj projekta, - Kristjan Mugerli, direktor družbe Kolektor CPG, - Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izgradnjo drugega tira. Pogovarjali smo se tudi z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, predsednikom uprave Luke Koper Dimitrijem Zadelom ter predsednikom županove komisije za spremljanje gradenj cest v koprski občini in drugega tira Primožem Turšičem.
Iztekajoči se teden je bil most med praznovanjem upora in praznovanjem delavskih pravic. Na ljubljanskih ulicah je bilo spet 10 tisoč ljudi, kritičnih do razmer v politiki, kulturi, naravnem okolju. Preverjamo, kako so prvi teden odprtja ob strogih pogojih preživeli gostinci in hotelirji ter kakšne spremembe pogojev predlagajo. Komentiramo zajeten vladni načrt okrevanja z evropskimi milijardami in ključnimi reformami ter se primerjamo s sosedi. Spremljamo diplomatske obiske na najvišji ravni in se o slovensko japonskih odnosih, tamkajšnjem gospodarstvu in olimpijskih igrah pogovarjamo z veleposlanico v Tokiu. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.
Dokument, pod katerim ni podpisan nihče in v katerem neznan avtor predlaga spremembe meja na Zahodnem Balkanu, je Slovenijo postavil v središče medijske pozornosti. Naši politiki so se bili dolžni opredeliti do stvari, ki za Slovenijo nikoli niso bile vprašanje. Pa vendar, takšne zamisli že ves čas krožijo v javnosti in tudi v poluradnih krogih. Meje v Evropi že nekaj časa niso nedotakljive. Zakaj je torej ravno zdaj toliko pozornosti namenjene temu vprašanju? O teh in drugih s tem povezanih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj in gostje. Gostje: - nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, - analitik s Fakultete za družbene vede Faris Kočan, - profesor z Inštituta za narodnostna vprašanja Damir Josipovič.
Dolgotrajni ukrepi omejevanja covida-19, kot je zapiranje gostinskih obratov in šol, so številnim rejcem povzročili silne težave. Odkup prašičev se je ustavil, cene pa so strmo padle. Prav ta kriza je razgalila eno od značilnosti trga s prašiči pri nas: to je visok, kar 20% delež neevidentirane prodaje prašičjega mesa. To je eden glavnih razlogov za nevzdržne razmere pri prodaji prašičev. Predstavniki kmetov ocenjujejo, da obseg črnega zakola ni tako velik in da se mesna industrija in trgovci oskrbujejo s poceni prašičjim mesom iz tujine. O tem, kdo se boji preglednosti na trgu s prašiči in ali jo država zares želi vzpostaviti z Jernejko Drolec in gosti. Gostje: - dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, - Danilo Meolic, predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, - Ana Ahčin, generalna sekretarka Gospodarskega združenja mesne industrije Slovenije.
Potem ko je lani vlada po dolgotrajni blokadi sredstva zanj sprostila šele z začasnim ukrepom na silvestrovo, se letos obeta nadaljevanje enakih težav, skupaj z novimi. Ena od njih je tudi ta, da svet Slovenskega filmskega centra še vedno ni potrjen in javna agencija ne more delovati. Po drugi strani je vlada pred dnevi sprejela odlok, s katerim je znova dovolila obisk kinematografov, a ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov. Kaj to pomeni za ustvarjalce in prikazovalce filmov, voditeljica Tina Poglajen z gosti. Gostje: - Matevž Luzar, predsednik društva slovenskih filmskih režiserjev, - producentka Ida Weiss - Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije. Pogovarjali smo se tudi z Uršulo Menih Dokl z ministrstva za kulturo.
Bolj kot novega leta se je marsikdo veselil konca tega tedna, ko se končno odpirajo vsaj terase lokalov in poti v sosednje regije. V zdravstvu je veselje bolj zadržano, prevelika sproščenost jim lahko spet napolni postelje covidnih oddelkov. Odpravljanje omejitev na vrat na nos je tokrat razjezilo predvsem hotelirje. Ocenjujemo proračunske posledice spoprijemanja z epidemijo in načrte o mini davčni reformi ter komentiramo izbiro novega rektorja ljubljanske univerze in njeno vlogo pri oblikovanju aktivnih, kritičnih in odgovornih državljanov. Od teh bo odvisen tudi boj proti podnebnim spremembam, ki jim v oddaji namenjamo posebno pozornost. Da zeleno stopa v ospredje ugotavlja tudi naša berlinska dopisnica, s katero spoznavamo nemške kanclerske kandidate. In v tem tednu seveda tudi ne moremo mimo dveh obsodb – obsodbe rasizma v Ameriki in obsodbe elitizma v nogometu. Kritični pregled tedna tokrat s Tomažem Celestino. .
Strokovnjaki s področja duševnega zdravja opozarjajo, da bo epidemiji koronavirusa sledila še epidemija duševnih motenj. Različne stiske in stresne situacije doživljamo vsi, v nekaterih primerih pa te prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, v najhujših primerih tudi bolnišnično obravnavo. Med otroki in mladimi v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora. Postelj na kliničnih oddelkih otroške psihiatrije primanjkuje, čakalne dobe za klinične psihologe so še vedno predolge, otroci bolj kot prej iščejo odgovore in pomoč tudi v različnih svetovalnicah in na brezplačnih telefonskih številkah. Kaj se dogaja z otroki, mladimi in tudi študenti? Kako jim bomo pomagali? Se država sploh zaveda problema duševnih stisk in motenj otrok, ki imajo lahko dolgoročne posledice za dobrobit posameznikov in družbe v celoti? Odgovore išče voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gosti: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, - Borče Micev, psihiater iz službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Ljubljana, - dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.
V dolgem letu epidemij so kulturne prireditve vrata za obiskovalce odprle le v poletnih mesecih. Ob jesenskem drugem valu so jih znova zaprle in stik z občinstvom skušale nadomestiti na spletu. Občinstvo se je skupaj s kulturnimi ustvarjalci v tem času spraševalo, zakaj smo lahko odšli v nakupovalno središče po nov kos pohištva ali gradbeni material in se tako po sili razmer srečevali z množico ljudi, vrata kinematografskih in koncertnih dvoran ter gledališč pa so ostala zaprta. Kot kažejo trenutni podatki, se epidemija v Sloveniji počasi umirja in kultura je navsezadnje našla svoje mesto tudi na vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Kulturni ustvarjalci so se na vladnem semaforju doslej prepoznavali pod točko „razno“ – v zeleni fazi med bari in diskotekami in tremi pikicami, ki so (pomenljivo) sledile, po napovedih vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar pa odpiranje večine kulturnih prireditev zdaj načrtujejo v rumeni fazi. Voditelj Urban Tarman in gosti so razpravljali o tem, kako se bo ponovno odpirala „živa kultura“, ki je odvisna od neposrednega stika med ljudmi, in kakšni so izzivi ter pričakovanja v javnih zavodih in tudi med najbolj izpostavljenim delom kulturnih ustvarjalcev – to so samozaposleni, nevladne organizacije in podjetja, ki že pripravljajo kulturne dogodke, čeprav ne vedo, kdaj jih bodo lahko izvedli. Gostje: -\tIgnacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, -\tInga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, -\tUroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, -\tMitja Prezelj, predstavnik Koalicije glasbene panoge in organizator koncertov, -\tMajda Pohar, zdravnica s Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Evropska komisija je prihodnje desetletje razglasila za obdobje digitalnega preobražanja. Slovenija in druge članice Unije morajo vsaj petino ciljev v načrtih za okrevanje in odpornost po epidemiji doseči na digitalnem področju. Predsedniku vlade bo pri tem svetoval nedavno ustanovljeni Strateški svet za digitalizacijo. Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe je Slovenija v letu 2020 uvrščena na 16. mesto med 28 državami. Smo nižje od povprečja Evropske unije. Pohvalimo se lahko z veliko strokovnjaki in močjo na področjih robotike, finančne tehnologije, kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zakaj pa smo slabi v rabi internetnih storitev, kakšne so naše digitalne spretnosti, kaj smo dosegli doslej in kaj lahko premaknejo na ministrstvu za javno upravo in v strateškem svetu? Kje so največje sive lise v digitalizaciji Slovenije? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti. Gostje: - Peter Geršak, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, - Igor Zorko, predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije, - Mark Boris Andrijanič, predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo.
V drugi maturitetni epizodi Studia ob 17.00 o dobrem pisanju in romanu Pera Pettersona S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante četrtega maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Razmerja med generacijami, obvezno delo pa tudi roman Konje krast norveškega avtorja Pera Pettersona. V tokratni oddaji več o delu, glavnih osebah, odnosih, tematiki in primerjavi z Vojnovićevim romanom Figa, pa tudi o tem, kako napisati dober esej in kako se lahko kandidati izognejo najpogostejšim napakam pri pisanju in s tem nepotrebnemu izgubljanju točk. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: Timotej Pukšič, Lan Patrick Pal, Teja Sapač, Vanessa Pukšič in Anja Pušenjak ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.
V tednu po zaprtju države se je epidemična slika nekoliko izboljšala, komaj dovolj za zgolj previdno odpiranje gostinskih vrtov in teras v manj tveganih regijah. Gostinci zahtevajo hitrejše sproščanje omejitev in izdatnejšo pomoč države. Komentiramo tudi popolno zmedo s samo-testiranjem šolarjev in dijakov ter s cepljenjem maturantov in domnevnim prelaganjem mature. Sprašujemo se o pomenu in posledicah odločitve našega ustavnega sodišča glede izdatnih vojaških nakupov ter o ozadju in posledicah umika ameriških in tudi naših vojakov iz Afganistana. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih s Sandro Krišelj.
Prvi teden vnovične vrnitve šolarjev v učilnice se končuje. Kako je potekal, kakšne so posledice šolanja na daljavo, kakšne prilagoditve šolskega procesa so predvidene in kakšne potrebne? Kako bo z ocenjevanjem, kako se bomo spoprijeli z duševnimi težavami otrok in mladostnikov? Vse to so vprašanja, ki še nimajo jasnih odgovorov. Zatika se pri načrtu glede samotestiranja starejših šolarjev in dijakov, dodatna pojasnila zahteva ponudba vlade maturantom v zvezi s cepljenjem. Ti imajo do konca šolskega leta še pet tednov, drugi učenci in dijaki pa deset tednov. Odgovore na odprta vprašanja išče Jure Čepin z gosti. Gostje: – Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, – Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, – Fani Al-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, – Roman Brunšek, član Združenja ravnateljic in ravnateljev.
Nedavno so odhod iz Slovenije napovedale tri tuje družbe. Delo bo izgubilo skoraj 1100 zaposlenih. Razlogi so: epidemija, izgube trga in slabi obeti za poslovanje. Prave razmere v gospodarstvu se bodo razkrile šele letos, zlasti takrat, ko bo usahnila državna pomoč. Napovedi so pesimistične – pričakovati je nova odpuščanja. Z voditeljico Urško Valjavec in gosti razčlenjujemo posledice odhoda tujih družb, se sprašujemo o državnih sredstvih, ki so jih podjetja prejela, ter skušamo predvideti, kaj se bo v prihodnjih mesecih dogajalo na trgu dela. Gostje: - generalni direktor Zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar, - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, - predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez, - profesor Fakultete za družbene vede Anže Burger. Razmere na Koroškem predstavlja naša radijska dopisnica Metka Pirc.
Evropska unija si je v skupni kmetijski politiki zadala ambiciozen cilj spodbuditi pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov, tako da bi se do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajalo na četrtini kmetijskih zemljišč. V Sloveniji je v ekološki pridelavi okoli 10 % kmetijskih površin. A po podatkih iz lanskega leta so kmetje začeli izstopati iz ekološkega nadzora. So razlog nespodbudni pogoji za razvoj ekološke pridelave? Zakaj v Sloveniji ni preboja lokalnih ekoloških proizvodov v javne zavode in na trgovske police? Kakšne cilje za povečanje pridelave in potrošnje ekološke hrane si bo zastavila Slovenija? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo; - Marija Marinček, predstavnica ekoloških kmetov; - Martina Bavec, profesorica z Mariborske fakultete za kmetijstvo, - Anja Mager, predstavnica mladih kmetov.
Četrtega maja se bo s pisanjem šolskega eseja začela letošnja splošna matura, ki bo zaradi nenavadnega šolskega leta nekoliko prilagojena. Katere so prilagoditve in kako so z njimi zadovoljni dijaki, izveste v prvem Studiu ob 17.00, letos namenjenemu maturitetnemu eseju. V njem se poglabljamo tudi v prvo obvezno maturitetno čtivo. Voditeljica Špela Šebenik in sogovornice iz Gimnazije Ledina analizirajo glavne teme, like in motiva romana Figa Gorana Vojnovića. Gostje: dijakinje Gimnazije Ledina Ajda Trček, Ema Jeras Zarabec, Nana Živič Pavček in Tamara Bizilj ter njihova profesorica slovenščine Nina Prešern.
Ali je tokratna ustavitev javnega življenja upočasnila širjenje okužb in kako se bomo vračali v šole, na terase in stadione. Kakšno škodo so povzročile omejitve pri šolanju na duševnem zdravju otrok in kako škodljivi so zapleti s cepivom AstraZeneca. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo po pozebi, razčlenjujemo ugotovitve zasedanja IMF o neenakem okrevanju globalnega gospodarstva in razkrivamo ozadje umikov tujih podjetij iz Slovenije. Komentiramo oživljanje stikov med Evropsko unijo in Turčijo ter med partnericami iranskega jedrskega dogovora ter preverjamo temperaturo na ukrajinsko-ruski meji. Kritični pregled tedna z Matejo Železnikar in radijskimi kolegi. *ustavitve javnega življenja
Univerza v Ljubljani bo prihodnji teden dobila novega rektorja. Elektronske volitve bodo potekale v torek, 13. aprila. Kandidati za ta ugledni in zahtevni položaj so štirje moški: Igor Lukšič, Gregor Majdič, Igor Papič in Anton Ramšak. Kašna je oziroma naj bo po njihovem vloga univerze v družbi, kako bodo branili avtonomijo univerze, med drugim na področju določanja števila vpisnih študijskih mest? Kako okrepiti vlogo študentov na univerzi? Kako zmanjšati njihove stroške za študij? Ali zagovarjajo izstop visokošolskih učiteljev iz plačnega sistema za javne uslužbence? Poglede na ta in druga vprašanja so soočili v oddaji z voditeljico Natašo Lang.
Pred pol leta je Slovenija sprostila cene naftnih derivatov. Bojazni o občutnih podražitvah in velikem izpadu proračunski prihodkov se po ocenah poznavalcev niso udejanjile, liberalizacija za zdaj ni povzročila večjih pretresov pri cenah. Se pa zaradi vse strožjih predpisov Evropske unije glede dovoljenih strupenih izpustov v ozračje pospešeno razvija trg električnih vozil. Kje je tu Slovenija? So električni avtomobili cenovno dovolj dostopni, imamo dovolj javnih polnilnic, je električno omrežje dovolj stabilno za povečan obseg uporabnikov? Kdaj, če sploh, bo po slovenskih cestah peljalo več električnih kot bencinskih in dizelskih vozil? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr.Tadej Smogavec, vodja trajnostne mobilnosti pri Petrolu, - Bostjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije, - Dušan Lukič, Porsche Slovenija, - Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost, - Tomaz Katrašnik, profesor na ljubljanski Strojni fakulteti (tbc).
Neveljaven email naslov