Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ene nafte že pol leta dramatično upadajo in so pred kratkim dosegle najnižjo raven po šestih letih. Medtem ko veliki igralci na naftnem trgu čakajo, koga od njih bo to prvega uničilo, se zdi, da se zlasti v Evropi gospodinjstva in velik del gospodarstva veselijo nizkih cen. O tem, kdo ima v resnici korist od tega in zakaj dolgoročno to ni nujno dobro, pa tudi o tem, ali bomo v Sloveniji končno napolnili bencinski rezervoar po bistveno nižjih cenah kot doslej, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
ene nafte že pol leta dramatično upadajo in so pred kratkim dosegle najnižjo raven po šestih letih. Medtem ko veliki igralci na naftnem trgu čakajo, koga od njih bo to prvega uničilo, se zdi, da se zlasti v Evropi gospodinjstva in velik del gospodarstva veselijo nizkih cen. O tem, kdo ima v resnici korist od tega in zakaj dolgoročno to ni nujno dobro, pa tudi o tem, ali bomo v Sloveniji končno napolnili bencinski rezervoar po bistveno nižjih cenah kot doslej, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
S projektom Vključujemo in aktiviramo je Javna agencija za knjigo omogočila nekaterim ranljivim skupinam sodelovanje v literarnih in likovnih delavnicah. V oddaji nastopajo udeleženci teh delavnic in mentorji, ki se strinjajo, da gre za dobro prakso, ki bi jo bilo smiselno nadaljevati. Toda evropsko financiranje projekta se je izteklo, zato avtor oddaje Marko Golja sprašuje tudi ministra za kulturo Zorana Pozniča, ali bo naredil kaj v tej smeri.
Pokrajine zdaj obstajajo le v zavesti ljudi in v ustavi. Novega poskusa ustanavljanja pokrajin se je tokrat lotila lokalna politika ob pomoči državnega sveta in strokovnjakov. Predlog ozemeljske razmejitve ni pogodu vsem. Kaj o tem pravijo tisti, ki naj bi živeli v teh pokrajinah, in kako jim odgovarjajo pripravljalci pokrajinske zakonodaje, je ob sodelovanju dopisnikov preverila voditeljica Katja Arhar.
Pohodništvo je pomemben del slovenske turistične strategije, zanj se odloča vse več gostov. Evropski pešpoti in poti Alpe Adria Trail, ki na poti od Grossglocknerja proti morju prečka našo državo, so dodali 270 kilometrov dolgo daljinsko pot Juliana Trail. Ta poteka okoli Julijskih Alp, v 16-ih etapah poveže deset občin na tem območju ter je plod večletnega sodelovanja in povezovanja Triglavskega narodnega parka, občin, lokalnih turističnih organizacij, domačinov ter zavzetih posameznikov, ki so v pohodništvu prepoznali novo turistično priložnost. Ker se odmika od najbolj obleganih vrhov, je priložnost za ohranjanje podeželja in novo poseljevanje demografsko ogroženih območij.
V Ljubljani poteka sejem Tečem, s katerim se uradno začne največja tekaška prireditev pri nas, Ljubljanski maraton. V soboto v središču mesta tečejo najmlajši, šolarji in dijaki, v nedeljo pa tekači na 10, 21 in 42 kilometrov. O tem, kaj je v resnici zdravo, kje so pasti glede prehrane in kako zagotoviti čimprejšnjo regeneracijo, v tokratni oddaji voditelja Maja Ratej in Jure Jeromen. Med sogovorniki so najboljši slovenski maratonec in rekorder Roman Kejžar, zdravnica Petra Zupet in nekdanji olimpijec Primož Kobe.
V Sloveniji smo pri ogrevanju v zadnjih dveh desetletjih množično prešli z uporabe kurilnega olja na lesna goriva, ki zelo obremenjujejo ozračje. Država bo v prihodnjih letih spodbujala prehod k čistejšim energentom in učinkovito rabo energije. A poleg težavnega nadzora nad kurilnimi napravami je tu še precejšen delež prebivalstva, ki si ne more privoščiti takih naložb. O predvidenih ukrepih na področju ogrevanja, ki bi zadostili tako varnostnim zahtevam kot zmanjšanju izpustov, ter kako se bo država lotila reševanja problema energetske revščine, v tokratnem Studiu ob 17.00.
Ob koncu sezone obiranja jabolk se sprašujemo, kje so na trgovskih policah jabolka, pridelana v Sloveniji, s kratkimi transportnimi potmi in z nizkim ogljičnim odtisom? Se javni zavodi res oskrbujejo s sadjem iz čiščenja starih zalog, ki so preplavile evropski trg? Zakaj samooskrba na področju sadja zadnja leta upada ter katere naložbe za obvladovanje podnebnih in tržnih tveganj bi bile potrebne, da bi preprečili izsekavanje sadovnjakov v prihodnji finančni perspektivi? Več o tem Jernejka Drolec z gosti.
Evropska komisija sestavlja oceno o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje. Ljudem na obeh straneh meje bi to vsekakor olajšalo življenje. Kaj pa državni interesi? Je Slovenija pripravljena na to, da bo varovanje zunanje evropske meje prevzela naša soseda? O tem, kako Slovenci in Hrvati sodelujemo, koliko drug drugemu zaupamo in koliko obojim zaupajo v Evropi Marjan Vešligaj z dopisniki in gosti.
Festival, kot je Borštnikovo srečanje v Mariboru, je priložnost za pogled v slovensko gledališko produkcijo, vendar je ta na splošno, zlasti če upoštevamo še scenske umetnosti, dosti večja in kaže na to, da je slovensko gledališče izjemno razvejeno ter na visoki ravni. O tem in o problematikah gledališke produkcije tako institucionalnih gledališč kot neodvisne scene voditeljica Brigita Mohorič z gosti v Studiu ob sedemnajstih: umetniškim direktorjem Borštnikovega srečanja Alešem Novakom, selektorjem 54. Borštnikovega srečanja Matjažem Zupančičem in mlado režiserko KUD Moment Niko Bezeljak.
Je tokratno zasedanje voditeljev držav in vlad članic Evropske unije po najnovejšem dogovoru pogajalcev res odločilno, ko gre za vprašanje britanskega slovesa od Unije, ali pa je to samo še eno v nizu vrhunskih zasedanj, na katerih naj bi za omizjem še zadnjič sedel premier Združenega kraljestva? O delu londonskih in bruseljskih pogajalskih skupin ter političnih, gospodarskih in družbenih perspektivah britanskega odhoda iz povezave podrobneje v tokratni oddaji. Voditelj Luka Robida se bo pogovarjal z dopisnico iz Bruslja Mojco Širok in našim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem, v studio pa prihajajo predavatelji Jan Grobovšek z Univerze v Edinburgu, Peter J. Verovšek z Univerze v Sheffieldu in Nikolai Jeffs z Univerze na Primorskem.
Po desetih letih je, kot kaže, pred vrati nova gospodarska kriza. Vprašanje ni več, ali recesija bo, ampak kdaj bo. Največ skrbi vzbujajo zunanjetrgovinske vojne, nejasen razplet brexita in stopnjevanje protekcionizma. Tudi slovenska proizvodna podjetja že opozarjajo na upadanje naročil in zniževanje cen surovin. Kako pa so pripravljena na poslabšanje razmer in kaj sploh lahko storijo za ohranitev naložb in prodaje, voditeljica Urška Jereb in gostje: predsednica svetovnega združenja nabavnikov Marina Lindič, direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Adrijana Brezigar Masten in direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič.
Je Evropska unija zmožna izpolniti svoje obljube? Je sposobna začeti pogajanja o članstvu Albanije in Severne Makedonije, držav, ki imata skupaj manj prebivalcev od majhne Danske? Korak v to smer bi bil znak, da je Schumanova vizija združene Evrope še vedno privlačnejša od alternativ, ki se ponujajo, in znak, da se Evropejci lahko poenotijo, ko gre za vprašanja varnosti. O tem Marjan Vešligaj in gosti.
»Krivici je bilo zadoščeno.« S temi besedami v Kataloniji komentirajo izrek sodb katalonskim in civilnodružbenim voditeljem, ki jih je špansko sodišče zaradi njihove vloge pri referendumu obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Najvišjo kazen, 13 let zapora, je sodišče dosodilo nekdanjemu katalonskemu podpredsedniku Oriolu Junquerasu, ki je bil maja izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, a svoje funkcije ni mogel nastopiti. Špela Novak z gosti analizira posledice sodb in tudi njihov vpliv na španske volitve, ki bodo čez manj kot en mesec.
Prenovljeni stanovanjski zakon, ki je nastajal dolgo časa v obdobju dveh vlad, je končno ugledal luč sveta. Zdaj bo nanj možno podati pripombe. Zakon podrobno ureja delovanje in dolžnosti upravnika, omejuje stopnje zviševanja tržnih najemnin, najpodrobneje pa določa javne najemnine in subvencije zanje. Neprofitnim kategorijam je odklenkalo. Po novem bodo najemnine v javnih stanovanjih stroškovne, država pa bo povečala sredstva za subvencije. Kako strogi bodo kriteriji za pridobitev subvencij, kaj bo počel stanovanjski sklad, kako bo jamčil za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, to je nekaj tem za Studio ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gostje: Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Črtomir Remec, direktor stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in Richard Sendi, znanstveni svetnik na Urbanističnem inštitutu.
V kolikšni meri lahko oblikovanje prispeva h konkurenčnosti gospodarstva? Stroka je več desetletij čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav; pred dvema letoma ustanovljen Center za kreativnost pa ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega omogoča črpanje enajst milijonov evrov kohezijskih sredstev najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? O izzivih centra ob mesecu oblikovanja Špela Kožar in gosti: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.
Potem ko je ameriški predsednik Trump ukrajinskega kolega Zelenskega prosil za uslugo, ki bi očitno posegla v ameriško predvolilno kampanjo, je demokratski tabor proti Trumpu sprožil preiskavo pred ustavno obtožbo za odstavitev predsednika. Bela hiša vse obtožbe zavrača kot nepoštene in nelegitimne. O razlogih in širšem mednarodnem kontekstu t. i. ukrajinske afere Miha Lampreht in gosti: dopisnika Vlasta Jeseničnik in Andrej Stopar; publicist, kolumnist in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope Branko Soban; ter zunanjepolitični komentator in publicist Ervin Hladnik Milharčič.
Celjska kotlina je eno najstarejših industrijskih in tudi najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Kljub izboljšanju so kmetijska in urbana zemljišča še vedno močno onesnažena. Veliko nevarnost pomenita predvsem divje odlagališče na Teharjah in območje stare Cinkarne, kjer so kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot stokrat. Te kovine pronicajo tudi v podtalnico, so pokazale analize. Zdaj dviga prah tudi onesnaženje zemlje na igriščih celjskih vrtcev. Občina je sicer začela sanacijo, a jo je izvajala prepočasi, zato jo je lani prevzela država. Zaskrbljeni starši bi si želeli hitrejših rešitev, še posebno, ker so poletne analize na igriščih nekaterih vrtcev pokazale slabše stanje kot pred dvema letoma. Kaj se dogaja in katere so rešitve, v Studiu ob 17.00 Matija Mastnak in gostje: Helena Grčman, pedologinja z Biotehniške fakultete; Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje Dušan Slapnik, vodja oddelka Mestne občine Celje za okolje in prostor ter komunalo; Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celje.
Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).
Po končanem evropskem prvenstvu v odbojki, za Slovenijo izjemno uspešnem, govorimo o slovenski odbojkarski reprezentanci in organizaciji prvenstva v Stožicah. Kako Sloveniji uspe ohranjati vrhunsko raven, ne samo v posamičnih športih, temveč tudi kolektivnih, in kakšno popotnico in obveznosti prinašajo športni uspehi? Kakšna je vloga države pri razvoju športa in kje so zdaj slovenski klubi, ki so stebri razvoja? Odgovore o prekrasni podobi športa, ki zamegli večkrat trhle temelje, išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - predsednikom odbojkarske zveze Metodom Ropretom, - Tomažem Ambrožičem, ki je bil s svojo agencijo vpet v organizacijo največjih športnih dogodkov v kolektivnih športih v zadnjih letih, in - nekdanjim direktorjem direktorata za šport in sedanjim predsednikom Plavalne zveze Slovenije Borom Štrumbljem.
Je varna zdravstvena nega res ogrožena zaradi prenosa nekaterih nalog s srednjih medicinskih sester na višje? Mnenja so deljena, tudi znotraj zdravstvene nege. Zakaj srednje medicinske sestre od septembra ne smejo več delati nekaj, kar so delale prej več let? Kakšne so pozitivne posledice uveljavitve dokumenta o kompetencah, katere so slabosti in seveda, kako se bo dokument spremenil, da uredi zdajšnje nepravilnosti? O tem Snežana Ilijaš in gosti: državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, predsednik strokovnega Združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Klemen Markeš ter znanstvena svetnica Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, sicer članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester.
Ekipa, s katero želi Ursula von der Leyen prihodnjih pet let krojiti evropsko politiko, te dni prestaja svoj prvi preizkus v Evropskem parlamentu. Parlamentarnim odborom se predstavljajo kandidatke in kandidati za evropske komisarje - nekateri bolj uspešno, drugi manj. Tej selekciji, posamičnim resorjem ter izzivom za ekipo prihodnje predsednice Evropske komisije, se bo Luka Robida z gosti posvetil v tokratnem Studiu ob 17-ih. V Studio prihajajo: - dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani - dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Mariboru - dr. Rok Spruk s katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani
Neveljaven email naslov