Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aljažev stolp, kulturni spomenik državnega pomena in simbol slovenstva, danes praznuje 120 let. Jakob Aljaž ga je postavil v obdobju, ko so Slovenci iskali svojo identiteto ob pritiskih ponemčevanja. Stolp povezuje številne generacije ljubiteljev gora; pa bo obstal na vrhu Triglava? (Ohranjanje pomembne kulturne in zgodovinske dediščine spodbujajo razstave "Ta pleh ima dušo" ter zbirke v Slovenskem planinskem muzeju.) O Aljaževem stolpu, njegovemu ustanovitelju, pomenu za slovensko planinstvo in kulturno dediščino bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Z voditeljico Aljano Jocif
Aljažev stolp, kulturni spomenik državnega pomena in simbol slovenstva, danes praznuje 120 let. Jakob Aljaž ga je postavil v obdobju, ko so Slovenci iskali svojo identiteto ob pritiskih ponemčevanja. Stolp povezuje številne generacije ljubiteljev gora; pa bo obstal na vrhu Triglava? (Ohranjanje pomembne kulturne in zgodovinske dediščine spodbujajo razstave “Ta pleh ima dušo” ter zbirke v Slovenskem planinskem muzeju.) O Aljaževem stolpu, njegovemu ustanovitelju, pomenu za slovensko planinstvo in kulturno dediščino bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Z voditeljico Aljano Jocif.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Aljažev stolp, kulturni spomenik državnega pomena in simbol slovenstva, danes praznuje 120 let. Jakob Aljaž ga je postavil v obdobju, ko so Slovenci iskali svojo identiteto ob pritiskih ponemčevanja. Stolp povezuje številne generacije ljubiteljev gora; pa bo obstal na vrhu Triglava? (Ohranjanje pomembne kulturne in zgodovinske dediščine spodbujajo razstave "Ta pleh ima dušo" ter zbirke v Slovenskem planinskem muzeju.) O Aljaževem stolpu, njegovemu ustanovitelju, pomenu za slovensko planinstvo in kulturno dediščino bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Z voditeljico Aljano Jocif
Aljažev stolp, kulturni spomenik državnega pomena in simbol slovenstva, danes praznuje 120 let. Jakob Aljaž ga je postavil v obdobju, ko so Slovenci iskali svojo identiteto ob pritiskih ponemčevanja. Stolp povezuje številne generacije ljubiteljev gora; pa bo obstal na vrhu Triglava? (Ohranjanje pomembne kulturne in zgodovinske dediščine spodbujajo razstave “Ta pleh ima dušo” ter zbirke v Slovenskem planinskem muzeju.) O Aljaževem stolpu, njegovemu ustanovitelju, pomenu za slovensko planinstvo in kulturno dediščino bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Z voditeljico Aljano Jocif.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred parlamentarnimi volitvami soočamo predsednike strank in list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah. Iščemo odgovore na ključne izzive prihodnosti, da vam tretjega junija olajšamo izbiro. Soočenje vodita Nika Benedik in Tomaž Celestina.
Plastika je zelo uporabna snov – njena pomanjkljivost pa je, da zelo počasi razpada. Da onesnaženje z njo ni težava le v Tihem oceanu, smo se te dni lahko prepričali tudi sami, ko smo opazovali prizore ob naši obali. A ta težava ni nova, saj je po nekaterih raziskavah prav Jadransko morje med najbolj onesnaženimi z mikroplastiko. Seveda ne gre le za estetski problem; že več let se v morju dogaja množičen pogin živali, plastika pa se je ob tem nenačrtovano znašla tudi v naši prehrani.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Samo še mesec dni je do predčasnih parlamentarnih volitev. Stranke so oddale sezname kandidatov – zdaj se začenja zares! Pa vendar si ta trenutek nihče ne upa napovedati zmagovalca. Za koga se bo volilna tekma končala na zmagovalnem odru, kdo bo moral med poražence ? Od volilnega izida bo odvisno tudi, kako hitro bomo dobili novo vlado.
Na Darsu so za poletne mesece že napovedali številna vzdrževalna dela na avtocestah in hitrih cestah, vključno z odstranitvijo cestninskih postaj. Kateri so bolj obremenjeni odseki, na katerih lahko pričakujemo največje obremenitve tudi poleti? V oddaji, kaj nas čaka na cestah, kako se lahko vozniki gneči čim bolj izognejo in kako ob tem ustrezno poskrbeti za prometno varnost.
V prvomajski oddaji predstavljamo nekaj posameznikov, ki svoj poklic vidijo kot poslanstvo. Povedo nam kaj jim pomeni njihovo delo, kaj je najbolj pomembno na delovnem mestu in kako usklajujejo poklicno življenje z zasebnim.
Kultura kot gradnik posameznikove identitete naj bi imela posebno vlogo. In kakšno vlogo bi ji dodelile politične stranke – kako je zastopana kultura v njihovih programih? Katera področja naj bi stranke posebej podprle, pa tudi o položaju prekarcev, ki delujejo v kulturi. Avtor: Marko Golja
Kot kaže, protifašistični družbeno-politični konsenz, ki je bil dolgo temelj javnega življenja, po svetu slabi. Kaj potiska v pozabo spomin na zlo ideologijo, ki je med drugo svetovno vojno utrnila več kot 60 milijonov življenj? V kakšnih družbah bomo živeli, če izbira med fašizmom in antifašizmom ne bo več ločnica med barbarstvom in civilizacijo?
Po 35-ih letih smo dobili nov zakon o socialnem vključevanju invalidov. Omogočal jim bo bolj neodvisno življenje, ob pomoči storitev socialnega vključevanja pa tudi boljše vključevanje v družbo. Poleg oseb z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb, ki so imele pravice že po starem zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, bodo status invalida po novem lahko pridobile tudi osebe z avtističnimi motnjami, gluhoslepi in osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro. Zakon omogoča invalidom tudi prehod v zaposlitev. V oddaji kako bodo urejene pravice invalidov po novem.
Pred vsakokratnimi državnozborskimi volitvami skoraj ni stranke, ki v svojem programu ne bi zagovarjala okoljevarstvenih tem. A ko so enkrat izvoljene, večje stranke nanje po večini pozabijo, manjšim in deklarirano zelenim strankam pa se pri nas že več kot 20 let ne uspe prebiti v parlament. V oddaji o tem ali smo Slovenci zreli za ozelenitev parlamenta, kakšna je pri tem vloga civilne družbe, kakšni so pozitivni zgledi iz tujine in predvsem, kako doseči, da bodo okoljevarstvene teme postale kaj več kot le sredstvo za nabiranje političnih točk.
Zdravstvo v mandatu Cerarjeve vlade so zaznamovale dolge čakalne vrste. Na začetku mandata je čakalo na storitev 170 tisoč bolnikov, januarja letos 60 tisoč več. Zdravniki so stavkali in s pogajanji dosegli višje plače. Bolnišnice so v tem času pridelale milijonske izgube, delajo na izrabljeni medicinski opremi, primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Slabi so odnosi na nevrologiji, otroški srčni kirurgiji. Sprejeli so vrsto zakonov in opravili vrsto analiz, toda obljubljene reforme ni bilo. Bi lahko rekli, da je kljub vsemu naše zdravstvo vendarle dobro?
Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi mišljenje. Kako se to spreminja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali knjigo res lahko spodrinejo elektronski mediji? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic smo odgovorili na vprašanje, kakšno mesto med Slovenci in Slovenkami zaseda knjiga.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Razmere v velenjskem premogovniku so po stavki še vedno napete. Je bila ta res nezakonita, kako v prihodnje urediti delovni čas in načrtovati proizvodnjo? Zdajšnje težave premogovnika naj bi bile predvsem posledica izgradnje dragega šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. V oddaji o tem v kakšni kondiciji je premogovnik in kakšna prihodnost je pred njim in dolino po zaprtju rudnika.
Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.
Uresničevanje arbitraže, tožba proti Hrvaški, nadzor na avstrijsko-slovenski meji, odnos do Rusije in do Nata ter priznanje Palestine so nekatere od tem, ki so najbolj zaznamovale slovensko zunanjo politiko v zadnjih štirih letih in jo bodo tudi še naprej. Slovensko zunanjo politiko – ne le v mandatu te vlade – zaznamujeta neenotnost in nekonsistentnost. Zakaj in koliko nam to škodi?
Napad ameriških, britanskih in francoskih sil na cilje sirskega režima, ki so bili povezani s kemičnim orožjem, je bil po zatrjevanju omenjenih držav uspešen in se za zdaj ne bo ponovil. Ostro sta ga obsodila sirski režim in njegova zaveznica Rusija. V oddaji o tem, kako bo ta napad vplival na stanje v Siriji in na mirovne pogovore v Ženevi, ki so že dolgo v slepi ulici.
Čeprav se je Slovenija z deklaracijo zavezala, da bo to uredila, se ob vsakem resnejšem poskusu odprejo številna neodgovorjena vprašanja: Ali naj se njihov položaj izenači z avtohtonimi narodnimi skupnostmi ali ne? Se naj za to spremeni tudi ustava? In po drugi strani, bomo s spremembami res izboljšali njihov položaj ali pa bodo te povod za nova trenja, tam kjer jih do zdaj ni bilo?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov