Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mediji v javnem interesu in novinarji v službi državljanov. Kako daleč od teh idealov smo v naši podivjani medijski sceni, ki jo pretresajo racionalizacije, odpuščanja, neodgovorna lastništva, pritiski na uredniško in novinarsko neodvisnost? O skrb vzbujajočih razmerah v slovenskem medijskem prostoru v Studiu ob 17-ih s Tatjano Pirc.
Mediji v javnem interesu in novinarji v službi državljanov. Kako daleč od teh idealov smo v naši podivjani medijski sceni, ki jo pretresajo racionalizacije, odpuščanja, neodgovorna lastništva, pritiski na uredniško in novinarsko neodvisnost? O skrb vzbujajočih razmerah v slovenskem medijskem prostoru v Studiu ob 17-ih s Tatjano Pirc.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Mediji v javnem interesu in novinarji v službi državljanov. Kako daleč od teh idealov smo v naši podivjani medijski sceni, ki jo pretresajo racionalizacije, odpuščanja, neodgovorna lastništva, pritiski na uredniško in novinarsko neodvisnost? O skrb vzbujajočih razmerah v slovenskem medijskem prostoru v Studiu ob 17-ih s Tatjano Pirc.
Mediji v javnem interesu in novinarji v službi državljanov. Kako daleč od teh idealov smo v naši podivjani medijski sceni, ki jo pretresajo racionalizacije, odpuščanja, neodgovorna lastništva, pritiski na uredniško in novinarsko neodvisnost? O skrb vzbujajočih razmerah v slovenskem medijskem prostoru v Studiu ob 17-ih s Tatjano Pirc.
Ob današnjem protestu prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah v Studiu ob 17-ih sprašujemo odgovorne, kako odgovarjajo na njihove zahteve. Soočamo obe strani. Kaj želijo z današnjim protestom doseči v Sindikatu prekarcev? Prekarne oblike dela na trgu postajajo pravilo, ki delavce potiska v negotovost, fleksibilizacijo in izgorelost. Hkrati to postaja način življenja in mišljenja. Več v današnji oddaji. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Urgentni centri so v zdravstveni sistem vnesli sodobno organiziranost nujne medicinske pomoči za smrtno bolne. A 24 ur na dan odprta vrata izkoriščajo ljudje, tudi za preskakovanje več mesecev dolgih čakalnih dob za specialista ali diagnostiko. Kako zajeziti nepotrebne obiske in kako se bo ta dejavnost razvijala v prihodnje, v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Helena Lovinčič.
Mestna občina Ljubljana je napovedala javno dražbo poslovnih prostorov na naslovu, kjer deluje doma in v tujini znan mladinski hotel Celica. S tem je razburila ustvarjalce, ki so nekdanji vojaški zapor preobrazili v živi organizem kulturnega pomena tako simbolno kot tržno, saj je postal ena od svetovno najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v prestolnici. O nameravani prodaji, kulturnem in tržnem pomenu hostla Celica ter o vprašanjih sodobnega urbanizma v Studiu ob 17h z voditeljico Petro Tanko.
Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o selitvi ameriškega veleposlaništva v Izraelu v Jeruzalem sproža ostre kritike mednarodne skupnosti. Vrstijo se opozorila, da bo priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico huje ogrozilo mirovni proces in še bolj spodkopalo že sicer močno načeto stabilnost regije. Nekatere države zaradi bojazni pred izbruhom novega nasilja že izdajajo opozorila svojim državljanom pred potovanji v Jeruzalem. Ali Bližnjemu vzhodu grozijo novi medverski spopadi in kakšne bi bile posledice? O tem v Studiu ob 17h, Voditelj Tomaž Gerden.
V središču Pivke preperevajo kovinski sodi z neznanimi snovmi ter čakajo, da se bo njihova vsebina izlila na porozna kraška tla in končala v pitni vodi. Ali pa, da se bo njihova gorljiva vsebina vnela. Medtem ko se lastnik teh parcel – likvidacijski upravitelj podjetja Javor d. d. – pritožuje nad vsemi odločbami, ki jih prejme od države, in okoljska inšpektorica išče lastnike sodov, da bi jim naložila njihovo odstranitev, čas neprizanesljivo teče. Javor še zdaleč ni edini primer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Glifosat je najbolj razširjen herbicid – patentiral ga je Monsanto -, zanj stroka zatrjuje, da je ob pravilni rabi varen. Toda dvomi, tudi neodvisnih znanstvenikov, da je morda rakotvoren, se kar vrstijo. Vprašanje je postalo politično, potem ko je Evropska unija za 5 let podaljšala dovoljenje za uporabo spornega herbicida, čeprav civilna pobuda nasprotuje temu. ZA je glasovala tudi Slovenija. Kakšne so resnice o škodljivosti tega herbicida; ga pri nas potrebujemo? O tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Jernejka Drolec.
Slovenska smučišča, ki tudi letos ostajajo brez pomembnih naložb, to smučarsko sezono začenjajo bolj optimistično. Zgodnje obratovanje bo med drugim povezano z večjim številom smučarskih dni in – kot upajo upravljavci – z večjo obiskanostjo. Tudi dober poletni obisk gorskih centrov izboljšuje poslovanje . V Studiu ob 17-ih bomo govorili o položaju smučišč, umetnem zasneževanju, povezovanju in posodabljanju. Z voditeljico Aljano Jocif in gosti.
Bomo ob nedeljah in praznikih še nakupovali? Kakšen je torej dogovor med delodajalci in sindikati, ki so se med drugim dogovorili o nedeljskem plačilu in obsegu dela zaposlenih v trgovinah? Kaj na najverjetnejše spremembe pravijo potrošniki, kako je obratovalni čas trgovin urejen v sosednjih državah in kakšna bo usoda novele zakona o trgovini, ki jo je v parlamentarni postopek vložil poslanec Andrej Čuš? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simeona Rogelj.
Slovenija spada med države z nizkim deležem zapornikov, a so slovenski zapori še vedno prenaseljeni, v poročilu o zaporih ugotavlja Svet Evrope. Oktobra sta se v naših zaporih zgodila dva incidenta; kako tam ravnajo z obsojenci in kako poteka resocializacija zapornikov? Ali bo bivanjske razmere izboljšala napovedana graditev novega zapora v Ljubljani? Ali pa bi lahko razbremenitev zaporov dosegla sodišča, če bi se pogosteje izrekale alternativne oblike prestajanja kazni?
Boj proti teroristični organizaciji Islamska država v Siriji in Iraku se bliža koncu. Ali se obema državama vendarle obeta mir? Kdo si bo razdelil plen in kam se bodo umaknili skrajni islamisti? Kako veliko grožnjo še predstavljajo, tako za Bližnji vzhod kot tudi za Evropo? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.
Medicinske sestre so pomemben člen zdravstvenega sistema. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana praznuje 90-letnico. Slabe delovne razmere številne kljub predanosti poklicu prisilijo, da ga zapustijo ali za boljšo plačo odhajajo delat na tuje. O teh aktualnih vprašanjih se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Petro Medved.
Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.
Sredi evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bomo govorili o odnosu do narave. Povprečen Slovenec zavrže približno 400 kilogramov odpadkov na leto, tudi ogromno plastike. V oceanih je šest ogromnih otokov plastike. Severna tihomorska zaplata je velika za 35 Slovenij. Plastika razpada zelo dolgo, v njej je ogromno hormonskih motilcev. Slovenija se vključuje v projekt ozaveščanja o škodljivosti plastičnih vrečk. O vsem tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Sabrina Mulec.
Kdo naj spremlja šolarje na preventivne zdravstvene preglede, učitelji ali starši? Večinsko to še vedno počnejo šole, a se vse bolj otepajo te odgovornosti. Opozarjajo, da to zmoti pouk, spremstvo učiteljev je sporno tudi s stališča varovanja osebnih podatkov otrok. A na drugi strani bi se s prepustitvijo tega staršem povečala možnost, da se nekateri otroci ne bi udeležili preventivnih pregledov. Predstavniki šol, staršev in otrok bodo v tokratnem Studiu ob 17ih iskali odgovor, kako ohraniti dobro prakso v korist otrok.
V Bonnu se je končala že 23. podnebna konferenca Organizacije združenih narodov, ki je še enkrat pokazala nujnost bolj obsežnih in korenitih ukrepov proti podnebnim spremembam. V dogovorih v zvezi z uresničevanjem pariškega sporazuma, ki bo začel veljati leta 2020, je bil sicer dosežen napredek, a dejanj je še vedno premalo. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Na papirju je vse v redu, v življenju pa ni vedno tako, ugotavljamo ob svetovnem dnevu otroka. Konvencija o otrokovih pravicah je najbolj splošno priznan dokument o človekovih pravicah, ki države podpisnice zavezuje k varovanju pravic otrok in omogočanju njihovega vsestranskega razvoja. In kaj bi morali za boljši položaj otrok storiti pri nas? O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Šebenik.
V državnem zboru bodo predvidoma kar 13 ur obravnavali očitke SDS iz interpelacije proti pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču. Minister odgovarja: interpelacija je prišla ob pravem času, primernem tudi za razpravo o reformah pravosodja. In prav o tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Sodnike, tožilce in odvetnike bomo vprašali, kakšne reforme, če sploh, potrebuje pravosodje, da bi bilo bolj uspešno, predvsem pa, da bi si pridobilo več zaupanja javnosti.
Pred dnevom slovenske hrane, ko bodo šolarji na mize dobili tradicionalni slovenski zajtrk – med, jabolka, kruh, maslo in mleko – se sprašujemo, kako v javne zavode pripeljati več lokalne hrane. Domače pridelana hrana je namreč bolj kakovostna in zaradi krajšega transporta manj onesnažuje okolje. Vprašanje pa je, kako zagotoviti stalno dobavo zadostnih količin, prav tako so težave v sistemu javnih naročil in seveda ceni. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Ameriški predsednik Donald Trump je sklenil azijsko-tihomorsko turnejo, ki je bila v znamenju gospodarstva. Trump je zagovarjal ameriški protekcionizem, vendar preostale države, še zlasti Kitajska in Japonska, vztrajajo pri globalizaciji svetovnega gospodarstva. V ozadju – vendar še kako pomembna – pa je bila severnokorejska kriza.
Neveljaven email naslov