Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grški volilci na predčasnih volitvah pravzaprav niso imeli prave izbire, saj obe stranki z največjo podporo podpirata memorandum o tretjem svežnju pomoči državi v višini 86 milijard evrov v zameno za korenite gospodarske reforme. Je mogoča široka koalicijska vlada med Sirizo in Novo demokracijo, kar bi si želeli v Bruslju? Grške volitve so pozorno spremljali tudi v nekaterih evropskih državah, kjer nove leve stranke še čakajo na svojo priložnost - o tem v S17 s Sandro Brankovič Brecl.
Na grških predčasnih volitvah je presenetljivo prepričljivo zmagala Siriza Aleksisa Ciprasa. Volilna udeležba je bila zgodovinsko nizka, saj grški volivci pravzaprav niso imeli prave izbire in pričakovanj, da bodo volitve prinesle spremembo varčevalne politike. Obeta se oblikovanje nove-stare vlade, ki bo izpolnjevala memorandum o tretjem svežnju pomoči v zameno za korenite strukturne reforme. Bo grška politika zdaj bolj stabilna? Razmere v Grčiji pozorno spremljajo tudi v nekaterih evropskih državah, kjer nove leve stranke še čakajo na svojo priložnost. v S17 s Sandro Brankovič Brecl.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Grški volilci na predčasnih volitvah pravzaprav niso imeli prave izbire, saj obe stranki z največjo podporo podpirata memorandum o tretjem svežnju pomoči državi v višini 86 milijard evrov v zameno za korenite gospodarske reforme. Je mogoča široka koalicijska vlada med Sirizo in Novo demokracijo, kar bi si želeli v Bruslju? Grške volitve so pozorno spremljali tudi v nekaterih evropskih državah, kjer nove leve stranke še čakajo na svojo priložnost - o tem v S17 s Sandro Brankovič Brecl.
Na grških predčasnih volitvah je presenetljivo prepričljivo zmagala Siriza Aleksisa Ciprasa. Volilna udeležba je bila zgodovinsko nizka, saj grški volivci pravzaprav niso imeli prave izbire in pričakovanj, da bodo volitve prinesle spremembo varčevalne politike. Obeta se oblikovanje nove-stare vlade, ki bo izpolnjevala memorandum o tretjem svežnju pomoči v zameno za korenite strukturne reforme. Bo grška politika zdaj bolj stabilna? Razmere v Grčiji pozorno spremljajo tudi v nekaterih evropskih državah, kjer nove leve stranke še čakajo na svojo priložnost. v S17 s Sandro Brankovič Brecl.
Pobeg iz koprskega zapora ni pokazal samo težav zaporskega sistema pri nas, ampak je služil tudi za obračun z obstoječim konceptom prestajanja kazni zapora in pripora pri nas. Tako so za nekatere zapori prestižni hoteli, pazniki pa služabniki zaporov, zato želijo te spremeniti v povsem kazenske ustanove, paznike pa v sodnike z možnostjo kaznovanja. V oddaji več tudi o spopadu omenjenih dveh konceptov.
Tudi Slovenija ima zastarelo zakonodajo glede opredelitve posilstva. Široka akcija v civilni družbi je le privedla do tehtnega razmisleka o potrebnih spremembah kazenskega zakonika. Slovenska kazenska zakonodaja namreč dojema posilstvo kot kaznivo le, če so navzoči nasilje, grožnje ali prisila, kar ni v skladu s standardi človekovih pravic in z mednarodnim pravom. V oddaji tudi o tem, kakšne naj bodo spremembe, pa tudi o stereotipih in predsodkih.
Je v Sloveniji treba ustaviti širjenje populacije rjavega medveda? Sobivanje naj bi namreč postalo nevarno, zaradi česar Zavod za gozdove predlaga odstrel 200 medvedov. Nevladna organizacija Alpe Adria Green, ki je bila uspešna s tožbo na upravnem sodišču, trdi, da bi bila s tem storjena nepopravljiva škoda, saj bi odstrel pomenil pregrob poseg v zavarovano živalsko vrsto in rušenje biotske raznovrstnosti. Odločitev v zvezi s tem je zadržana.
V Studiu ob 17-ih bomo govorili o Magni, še posebej o okoljevarstvenem dovoljenju, ki so ji ga izdali ob koncu prejšnjega leta in še vedno ni pravnomočno. Nanj se je namreč pritožila organizacija ROVO. Kaj to pomeni za Magno, kaj za druge morebitne vlagatelje v Sloveniji in zakaj se pri tem zapleta prav na vsakem koraku, bomo skušali razjasniti v tokratni oddaji. Voditelj bo Aleks Horvat.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred nami so dobri štirje meseci do evropskih volitev, obdobje, v katerem bomo slišali veliko politične samohvale in medsebojnega kritiziranja, spremljali pripenjanje zaslug za dosežke in dobivali obljube. Pred volitvami v Evropski parlament v oddaji o tem, kako trden je projekt evropskega povezovanja, ali ga spodkopavajo težnje po močnejših nacionalnih državah, pa tudi o tem, kako lahko proevropski politiki odgovorijo evroskeptikom.
Približno petina slovenskih domov za starejše ima finančno izgubo. Ta se še poglablja zaradi dogovora vlade o zvišanju plač v javnem sektorju in zvišanja minimalne plače. Kot kaže, bodo domovi breme višjih stroškov dela prenesli na oskrbovance. Zakaj država ne zagotovi manjkajočih sredstev, temveč prenaša breme na najranljivejše? Se z višjimi cenami poslabšuje dostopnost do institucionalnega varstva? Kdaj bo zaživel sistem ureditev domače oskrbe in dolgotrajnega varstva?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob iskanju najemniškega stanovanja je eno od poglavitnih meril višina najemnine. Te cene so med najvišjimi v prestolnici. Vzrok za to je po prepričanju številnih – vsaj glede na razpravo v zadnjem času – platforma Airbnb. Pa ga lahko označimo za enega od krivcev za nastalo situacijo, ko študentje, mladi pari in družine težko pridejo do cenovno sprejemljivih najemniških stanovanj?
Slovenija v prihodnjih letih po desetletju premora spet načrtuje velike infrastrukturne projekte: drugi tir Divača-Koper, drugo cev predora Karavanke, tretjo razvojno os … A medtem ko se je pri drugem tiru zapletlo pri financiranju, se je pri Karavankah pri izboru izvajalca, konec prejšnjega leta pa smo izvedeli še, da se bo zamaknil tudi začetek graditve avtoceste Slovenj Gradec-Velenje. Javnost, zlasti pa gradbinci medtem nestrpno čakajo na nove projekte. V oddaji o tem, kako bodo šli skozi sito javnega naročanja, ali je naše gradbeništvo v zadostni kondiciji zanje, in seveda tudi o tem, kdaj bodo zabrneli prvi stroji.
Zaposleni na centrih za socialno delo ne bodo stavkali. Ministrstvo za delo jim je obljubilo dodatne zaposlitve. Kdaj torej lahko pričakujemo, da bodo strokovni delavci na centrih začeli opravljati svoje delo bolje kot danes, se začeli strankam posvečali toliko časa, kolikor je treba? V oddaji tudi o tem ali je centrom uspelo odpraviti zaostanke pri izdaji odločb za otroški dodatek, za znižano plačilo vrtca in druge prejemke.
V oddaji gostimo predstavnike parlamentarnih opozicijskih strank. Kateri so po mnenju SDS, NSI, Levice in SNS ključne priložnosti in pasti za Slovenijo v letu 2019, kako sodelovati z vlado, kako sodelovati znotraj opozicije, kako odločilne bodo evropske volitve?
Kakšen je bil svet v letu 2018 ? Mednarodne pogodbe niso več tako trdne in močnejše države preizkušajo, ali bi z novim merjenjem moči lahko povečale prednost pred drugimi.
Politika v letu 2018: obljube, obljube in še enkrat obljube. Veliko političnih je bilo danih vse leto. To ne preseneča, saj smo imeli dvoje volitve – parlamentarne in lokalne. Dobili smo vlado Marjana Šarca, 212 občin pa nekatere nove, druge pa nove-stare župane. Ne glede na to težave Slovenije ostajajo. Kljub dobri gospodarski rasti je v državi še vedno 268 tisoč revnih, med njimi tudi nekateri, ki ne morejo dostojno živeti od svojega dela.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Inventura leta 2018 ke pri koncu. Popotovanje skozi leto 2018 bomo zaključili v silvestrskem popoldnevu Najprej bomo odprli poslednjo malo vrečo in se spomnili prvega svetovnega dneva čebel, 240 letnice prvega vzpona na Triglav, kako je Aljažev stolp prvič po 123 letih zapustil Triglav, in še ene uspešne raziskovalne misije letalca in fotografa Matevža Lenarčiča.Potem pa bomo odprli še največjo vrečo in podelili glavno nagrado. Še poslednjič letos Vreče sreče na Prvem.
Oddajo namenjamo pregledu vrhuncev v kulturi in umetnosti Cankarjevega leta. 2018 je bilo tudi leto kulturne dediščine, ko so veščini klekljanja in suhozidne gradnje uvrstili na prestižni UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. Slovesno je bilo ob 100-letnici Narodne galerije, ko so odprli razstavo slik Ivane Kobilca. 90-letni kipar Drago Tršar je imel niz razstav, sto let sta praznovala baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere, Radio Slovenija pa 90 let, in sicer s koncertom v Slovenski filharmoniji. Slišite lahko Prešernova nagrajenca baletnika Janeza Mejača in pesnika Borisa A. Novaka, dobitnika Borštnikovega prstana, igralca Janeza Škofa. Pogledali smo tudi v svet glasbe in filma. Avtorica Tadeja Krecic Scholten.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V prvih stotih dneh je vlada Marjana Šarca sklenila dogovor s sindikati javnega sektorja, zvišala minimalno plačo, prodala Novo Ljubljansko banko, potegnila celo vrsto kadrovskih potez in preživela prve koalicijske spore. Po treh mesecih ima vlada solidno podporo javnosti in tudi premier se vzpenja na lestvicah priljubljenosti. A večje preizkušnje v novem, znova volilnem letu šele prihajajo. V oddaji tudi o ključnih vladnih projektih, o spremembah, ki se obetajo v Evropi, in o napovedih nove gospodarske krize.
Neveljaven email naslov