Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Begunci so že nekaj časa na prvih straneh časopisov in v prvih minutah poročil. So slovenski mediji pri spremljanju begunske krize dovolj resnicoljubni, analitični, kritični in nepristranski? O tem bomo z uredniki in novinarji govorili v četrtkovem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Pirc.
Begunci so že nekaj časa na prvih straneh časopisov in v prvih minutah poročil. So slovenski mediji pri spremljanju begunske krize dovolj resnicoljubni, analitični, kritični in nepristranski? O tem bomo z uredniki in novinarji govorili v četrtkovem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Pirc.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Begunci so že nekaj časa na prvih straneh časopisov in v prvih minutah poročil. So slovenski mediji pri spremljanju begunske krize dovolj resnicoljubni, analitični, kritični in nepristranski? O tem bomo z uredniki in novinarji govorili v četrtkovem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Pirc.
Begunci so že nekaj časa na prvih straneh časopisov in v prvih minutah poročil. So slovenski mediji pri spremljanju begunske krize dovolj resnicoljubni, analitični, kritični in nepristranski? O tem bomo z uredniki in novinarji govorili v četrtkovem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Pirc.
Združene države bodo izstopile iz rusko-ameriškega sporazuma o uničenju jedrskih raket srednjega in kratkega dosega iz leta 1987, je sporočil ameriški predsednik Trump. Proti komu je pravzaprav uperjena ta odločitev? Je to ultimativni dokaz, da se je začela druga hladna vojna? Ali planet čaka oboroževalna tekma, kakršne še nismo videli? Koliko bolj verjetna je zdaj nevarnost splošnega jedrskega uničenja?
Boste kupili delnice Nove Ljubljanske banke? Privatizacija NLB je zdaj zares pred vrati. Znan je razpon cene in objavljeni so ključni datumi. Še vedno pa ostaja precej neznank: kdo bodo novi lastniki, koliko si bo država s prodajo 75-odstotnega deleža povrnila od več milijard evrov vloženih sredstev v zadnjih letih, kdo bo kril morebitne tožbe izbrisanih imetnikov bančnih delnic in obveznic?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska politika si je komajda opomogla po zelo napornih državnozborskih volitvah, ko je pred njo že nov zalogaj. Osemnajstega novembra nas namreč čaka prvi krog lokalnih volitev. 212 slovenskih občin bo dobilo novo vodstvo, politika pa novo priložnost za takšno statistično obdelavo rezultatov, da bodo na koncu znova zmagovalci vsi. Kakšen je dejanski pomen lokalnih volitev in kolikšen je vložek vanje, pa v pogovoru s političnimi analitiki v Studiu ob sedemnajstih.
Vsako leto kak slovenski film požanje uspeh na mednarodnih festivalih ali postane uspešnica v domačih kinodvoranah. Ker se slovenski filmi na trgu ne morejo poplačati sami, so močno odvisni od višine javnih sredstev. Pa vendar je naš filmski sektor na ravni Evrope v zadnjih letih doživel enega od največjih padcev javnofinančne podpore. Kako podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Več kot 20 tisoč mest premorejo slovenski domovi za starejše, kjer pa zdaj tako rekoč ni proste postelje. Kako torej starostnikom ob pomanjkanju prostora zagotoviti primerno institucionalno oskrbo? Razlike v ceni domov so do 100-odstotne, hkrati pa tudi do 40 odstotkov višje kot denimo na Hrvaškem. Kaj starostnikom ponujajo slovenski in kaj hrvaški domovi in zakaj nobena vladajoča garnitura prepričljivo ne ugrizne v kislo jabolko dolgotrajne oskrbe?
Letina grozdja je tokrat obilna in tudi vino bo kakovostno, toda vinarji imajo še veliko starih zalog. Cena vina se ob vsakem obilnejšem letniku zniža in se nato ne zviša več. Tako cene grozdja marsikje ne pokrivajo stroškov pridelave, odziv je krčenje vinogradniških površin. Nove težave naj bi nastale z uveljavitvijo brexita, saj naj bi se pojavila poplava presežkov vin iz velikih vinorodnih dežel.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Če se hočemo izogniti uničujočim posledicam za planet, je treba globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Ukrepati je treba takoj in na vseh področjih: v industriji, energetiki, kmetijstvu, prometu in zasebnem življenju posameznikov. Tehnologije za to imamo, negotova pa je volja odločevalcev in vplivnih skupin. Kako se lotiti preoblikovanja družbe in gospodarstva po trajnostnih načelih, prijaznih za planet?
Novi gradbeni zakon prinaša veliko novosti, med drugim naj bi po novem pravne osebe v zemljiški knjigi preverjale, ali je za objekt izdana inšpekcijska odločba. Še več, notarji in banke so prisiljeni preverjati, ali so za nepremičnine izdana gradbena in uporabna dovoljenja. Nekateri ukrep pozdravljajo, češ da končno teži k pravnemu urejanju nepremičnin. Drugi ga jemljejo kot nepotrebno administrativno zapletanje.
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP, s čimer je na repu zaveznic v Natu, slabši so le Luksemburg, Belgija in Španija. Načrt Slovenije do leta 2024 pa predvideva le rahlo zvišanje na 1,2 odstotka BDP. Znana je zaveza članic, da bodo za obrambo namenjale približno 2 odstotka BDP, pri čemer je poleti ameriški predsednik Donald Trump dal vedeti, da je to minimum za ohranjanje vitalnosti zavezništva.
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
Letna kongresa vladajočih torijcev in opozicijskih laburistov sta potekala predvsem v znamenju razprav o tem, na kakšen način naj Združeno kraljestvo izstopi iz Evropske unije. Časa za dogovor o brexitu je vse manj, saj naj bi se strani sporazumeli do konca tega meseca. A za zdaj se niti v Londonu ne zmorejo dogovoriti o tem, za kakšen izstop iz povezave so britanski volivci sploh glasovali. V oddaji skušamo odgovoriti na preprosto vprašanje, kaj sploh pomeni brexit za življenja ljudi.
Razkritje o surovem ravnanju in trpinčenju otrok v ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok Kengurujčki na Vrhovcih je pretreslo Slovenijo in odprlo vrsto vprašanj: kakšen je nadzor nad njihovim delovanjem, kakšna je varnost otrok v zasebnem in javnem varstvu in predvsem kakšne posledice ima travmatična izkušnja in nasilno okolje na razvoj otroka.
Festival za tretje življenjsko obdobje je vedno priložnost za opozarjanje na aktualne probleme dolgožive družbe. Znanje in izkušnje starejše generacije so neprecenljive, a vendarle se zdi, da moramo na to vedno znova opozarjati in opominjati v luči medgeneracijskega sodelovanja. V oddaji o aktivnem staranju, kulturi staranja in o tem, ali je Slovenija pripravljena na starejšo demografsko sliko.
Demenca, ki jo ima v Sloveniji že 33 tisoč ljudi, diagnosticiran pa je po nekaterih ocenah le vsak četrti bolnik, je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih izzivov sodobne družbe. Kako ozavestiti čim več ljudi, da bodo pravočasno prepoznali simptome, kako pomagati bolnikom in njihovim svojcem, koliko pri tem pomagajo oziroma bi morale pomagati država in lokalne skupnosti ter ne nazadnje, kako je z zdravili in zdravljenjem te vse bolj grozeče epidemije?
Makedonci so sporočili svetu, da ne dajo svojega imena, ne za članstvo v Natu ne v Evropski uniji. Pobudnikom referenduma o dogovoru z Grčijo, ki bi končal spor, star 27 let, in prinesel novo ime Severna Makedonija, ni uspelo preseči potrebne 50-odstotne udeležbe. Kako naprej? Bo vlada premiera Zorana Zaeva vztrajala ali iskala nove rešitve? Ali pa bo Makedonija postala objekt merjenja moči med velikimi državami?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov