Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se  v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.

Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.

Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.

Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:

Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.

Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.

V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:

Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu  je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.

Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:

Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in  glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.

Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:

Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:

Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta  lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.

Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:

Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov.  Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva.  V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.

Alojz Biščak, star je 62 let,   se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.

Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:

Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:

Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto.  Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili  proceduro.