Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.
Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.
Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.
Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:
Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.
Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.
V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:
Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.
Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:
Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.
Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:
Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:
Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:
Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov. Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva. V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.
Alojz Biščak, star je 62 let, se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.
Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:
Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto. Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili proceduro.
4599 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti. Oddajo je pripravila in vodila Petra Medved.
Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bilo v lani programom za neodvisno življenje invalidov namenjeno tri milijone dvesto enainosemdeset tisoč evrov. Gre za programe, ki jih v skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2014 sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer sedem programov, ki omogočajo osebno asistenco oz. mrežo spremljevalcev in štiri ostale programe za spodbujanje socialne vključenosti, usposabljanja in mobilnosti.
Osebno asistenco v obsegu več kot 20 ur na teden na uporabnika izvaja šest organizacij. Te organizacije zaposlujejo 236 osebnih asistentov za 265 uporabnikov, kar v povprečju pomeni približno 36 ur osebne asistence na teden na uporabnika.
Kaj je osebna asistenca in kaj obsega, je povedala strokovni vodja programov osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ki je preko mreže za deinstiucionalizacijo, sodelovala pri pripravi predloga zakona Špela Šusteršič:
Primarno se osebna asistenca izvaja 8 ur na dan, lahko tudi 16 ali 24. To pomeni da ima lahko en uporabnik do tri osebne asistente. Osebni asistent pomaga pri temeljnih dnevnih opravilih. To so pomoč pri hranjenju, oblačenju, odvajanju, pri osebni negi. Potem so podporna dnevna opravila: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju bivalnega okolja, spremstvo na delo.To so tudi spremstva na različne aktivnosti, na izobraževanja – to so aktivnosti, ki jih želi početi uporabnik v svojem prostem času. Sem štejemo tudi pomoč na delu in v izobraževalnem procesu.
Kaj osebna asistenca pomeni uporabnikom, pa smo vprašali Violeto Bilek, ki je hendikepirana od rojstva. Uporabnica osebne je že 19 let.
V Sloveniji nimamo zakonsko urejene osebne asistence. Predsednik Sveta za invalide Dane Kastelic se zavzema za sistemsko ureditev:
Le taka ureditev je za vse invalide rešitev, da ni odvisna od trenutne, dnevne politike ali pa od razpisov. Da ne prihaja do negotovosti, kajti proračuni se usklajujejo iz leta v leto. Osnutek zakona o osebni asistenci je skupek večletnega pripravljanja in možnih rešitev z uvedbo dobrih praks, ki jih imajo invalidske organizacije na področju osebnih asistenc. Najbolj pomembno pri tem zakonu je, da vključuje vse skupine invalidov, kot je navedeno v devetem členu. Seveda je nekaj nedorečenih definicij, ki pa jih prepuščamo zakonodajalcu, da jih dopolni.
Glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura je na vprašanje, ali je dopolnjen predlog zakona o osebni asistenci usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami, odgovoril:
Invalidske organizacije imajo zelo specifična stališča glede na to, da zastopajo specifične skupine invalidov. Vse invalidske organizacije se strinjajo – in to je korak naprej od situacije 2012 – da je potrebno osebno asistenco zakonsko urediti čim prej, to je obveza iz konvencije, to je tudi moralna obveza družbe, da imamo vsi enake možnosti in na tej točki se strinjamo. Kjer se v tem trenutku še do neke mera razhajamo, je glede vstopnih pragov in glede nabora upravičencev. Tu gre pohvaliti, celotni postopek sprejemanja te zakonodaje, da so vse invalidske organizacije vključene, da se spoštuje obveznost iz konvencije, da se v postopku sprejemanja vključi reprezentaitvne predstavnike invalidov, tako, da sem prepričan, da bomo v zakonodajnem postopku prišli do konsenza. Je pa pomembno, da zakon v osnovi ni diskriminatoren, da vključuje vse skupine invalidov.
Stokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič pa je o predlogu zakona o osebni asistenci povedala:
Strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na naslednje:
Kot smo lahko slišali je strokovni vodja osebne asistence Elena Pečarič opozorila tudi na to, da imajo tri večje organizacije, ki zagotavljajo osebno asistenco, vsa mesta že zasedena. Osebnega asistenta lahko nov uporabnik dobi le, če sedanji uporabnik izstopi ali umre.
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac je na vprašanje, kako direktorat načrtuje nudenje osebne asistence osebam, ki so na čakalni listi odgovorila:
Mi se zavedamo, da je uporabnikov bistveno več, kot je sredstev, ki jih namenja direktorat oziroma ministrstvo. V samem zakonu je opredeljeno, da bi približno 800 do 1000 uporabnikov imelo pravico do osebne asistence, zdaj pa jo ima od 200 do 250 uporabnikov. Mi se zavedamo, da bi potrebovali trikrat do štirikrat več sredstev, kot jih namenjamo v tem trenutku. To je približno tri milione in pol letno iz samega ministrstva. V prihodnjem letu si bomo prizadevali, da bi povečali nekaj več mest za osebne asistente, torej tudi nekaj več možnosti za uporabnike. Nikakor pa ne moremo zagotoviti razliko med 200 in 800 uporabnikov, kot jih predvideva zakon. Se pa bomo v letu 2016 prizadevali, da v minimalnem obsegu razširimo mrežo.
Alojz Biščak, star je 62 let, se je poškodoval pred petimi leti na pohodu po pobočju Vogla. Posledice padca so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Invalidski voziček upravlja z brado. Osebna asistenca pa mu omogoča, da hodi v službo.
Predlog zakona o osebni asitenci pa prinaša tudi nova delovna mesta za težko zaposljive skupine. Tine Klajder, ki je osebni asistent že 9 let je o svojem delu je povedal:
Direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac:
Zakon o osebni asistenci postavlja uporabnico in uporabnika na prvo mesto. Državni organi in civilna družba so to v tem zakonu prepozanali. Verjamem, da bomo prihodnje leto zakon z rahlimi spremembami vložili proceduro.
Med dogodki na področju kulture, ki so v iztekajočem se letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta, so vredni pozornosti. O kulturi v letu 2022 Aleksander Čobec.
Po desetletju Boruta Pahorja v predsedniško palačo prihaja prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Lahko postane mati naroda, si to sploh želimo in potrebujemo, se sprašujemo? Komentiramo skrajno napete razmere v zdravstvu, kjer se je kot najšibkejši člen pokazalo primarno zdravstvo, rešitev pa še ni na vidiku. Za energetsko draginjo v gospodarstvu so rešitve ponudili na evropski ravni, a so po mnenju nekaterih zgolj navidezne. V oddaji pa tudi o brezizhodnem položaju v Ukrajini po desetih mesecih vojne, položaju sodstva in navdihujočih dosežkih nagrajenih slovenskih znanstvenikov.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Borut Pahor se po desetih letih in dveh mandatih poslavlja od položaja predsednika republike. Kako je sam doživljal to desetletje, kako ocenjuje svojo vlogo in kako odgovarja kritikom? Kje so Slovenija, Evropa in svet konec leta 2022, kakšni izzivi jih čakajo in kaj bo Borut Pahor počel po 23. decembru? O vsem tem v zadnjem velikem intervjuju še aktualnega predsednika republike v Studiu ob 17.00 na Prvem programu.
Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.
Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše čase obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Komu je spodrsnilo na domačem političnem parketu ob prvi zamenjavi v vladi Roberta Goloba? Kako se je premier vrtel na evropskem parketu, tako pred poslanci kot med voditelji? So njihova nesoglasja glede načinov za brzdanje cen energije in korupcijska afera v evropskem parlamentu del iste hibridne vojne proti Zahodu ali je oboje predvsem odraz pohlepa? Je pravi odgovor – po mnenju novega direktorja finančne uprave - lahko tudi finančna policija?
Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve;dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede;dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.
Ali v Sloveniji zagotavljamo dovolj nastanitvenih kapacitet za ljudi z intelektualno oviranostjo, ki bi želeli bivati zunaj institucij s podporo v domačem okolju? Kakšno podporo mora pri tem zagotavljati država? Kakšno naj bo preoblikovanje varstveno delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo, da bodo po meri uporabnika? Ali deinstitucionalizacija na tem področju poteka prepočasi? Zakaj predalčkamo invalide glede njihovih pravic po različnih zakonih, namesto da bi bile v ospredju njihove individualne potrebe? O vsem tem voditeljica Petra Medved s politiki, uradniki, raziskovalci in uporabniki. Gostje: Andrejka Znoj, direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mateja Jenko Paš, podsekretarka iz strokovne službe direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo;dr. Špela Režun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije in direktorica VDC Zasavje; Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije.
Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.
Slovenski šport bo dobil tretjega predsednika Olimpijskega komiteja v zgodovini države. Po šestih mandatih pokojnega dr. Janeza Kocijančiča in dveh Bogdana Gabrovca se za najuglednejši športni položaj potegujejo trije kandidati. Janez Sodržnik in Tomaž Barada sta bila v zadnjem mandatu podpredsednika OKS, Franjo Bobinac pa je vodil rokometno zvezo. Volilna skupščina bo v petek v Ljubljani. Vsi trije kandidati so svoje poglede na razmere v slovenskem športu in vizijo za njegovo prihodnost pred tem razgrnili v Studiu ob 17.00 z Urošem Volkom.
Namesto prazničnega veselega decembra smo po koncu zahtevnega supervolilnega leta dobili še frontalni spopad premiera s policijsko ministrico in napoved njenega odstopa. Kdo ima prav in kaj obračun pomeni za policijo, ugled vlade in politično stabilnost? Komentiramo tudi (ne)upravičenost odločitve zdravniškega sindikata Fides za stavko v januarju, razloge za nezadovoljstvo gospodarstva z ukrepi za blažitev energetske draginje in dokončno potrditev vstopa Hrvaške v schengen z odpravo mejnega nadzora z novim letom. Kritični pregled tedna ta petek z Darjo Groznik.
Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.
Evropska unija se je v Strategiji ''od vil do vilic'' zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev. Zakonodajni predlog, po katerem naj bi na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, povsem prepovedali njihovo uporabo, je v Sloveniji doživel silovit odpor. Kmetje so ga označili za okoljsko norost, saj takšna območja pokrivajo polovico slovenskega ozemlja. Tudi kmetijsko ministrstvo se je postavilo na stran tistih članic Unije, ki zahtevajo prožnost oziroma omilitev ostrih zahtev, češ da bo sicer ogrožena prehranska varnost. Kaj so Sloveniji prinesla dozdajšnja pogajanja? Kako bomo opuščali in s čim nadomeščali pesticide ter hkrati pridelali dovolj hrane? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: dr. Jernej Drofenik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;Jernej Redek, konvencionalni kmet, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije;Zvone Černelič, ekološki in biodinamični kmet, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje;Primož Žigon, koordinator za integrirano varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Po slovenskem knjižnem sejmu se je konec tedna končal še e-knjižni sejem. Slovenija zdaj vse sile usmerja v častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki ga je prevzela od Španije. V javnosti ostajata negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Ali prvi obrisi naše predstavitve zbujajo upanje, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno slovensko gostovanje na tej osrednji svetovni založniški platformi? Kako potekajo priprave in kakšna so (lahko) pričakovanja glede Frankfurta 2023, v reprizi pogovora Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar; nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.
Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.
Kljub prepričljivi potrditvi novele zakona o dolgotrajni oskrbi na nedeljskem superreferendumu se zdi, da ljudje ne vedo prav dobro, kakšne pravice imajo zdaj in kaj konkretno zanje pomeni izid referenduma. Eno pa je gotovo – zmaga vladi nalaga dodatno odgovornost, da v pridobljenem letu dni najde rešitve za luknjičav sistem dolgotrajne oskrbe. Naloga je orjaška, najti bo treba finančni vir in kadre, niti uvajanje novih davkov niti sprejemanje delavcev iz tujine pa ni priljubljeno ali enostavno. Kaj torej čaka oskrbovance, ki že zdaj plačujejo preveč, kaj bo s 15 tisočimi s čakalnega seznama in s prošnjami za pomoč na domu? Kje rešitve vidijo vlada, izvajalci in oskrbovanci, preverja voditeljica Alenka Terlep s predstavniki ministrstev, socialnih zavodov, zavarovalnice in uporabnikov.
Neveljaven email naslov