195 držav pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah je na 21. podnebni konferenci v Parizu v soboto zvečer, dan po dogovorjenem roku, po letih pogajanj le sklenilo prvi univerzalni sporazum o omejevanju izpustov toplogrednih plinov in drugih ukrepih proti škodljivim učinkom podnebnih sprememb. Z njimi naj bi dosegli, da se povprečna globalna temperatura ne bi zvišala za več kot dve stopinji s prizadevanji, da ne bi bila višja od stopinje in pol. Razvite države so obljubile, da bodo državam v razvoju vsako leto namenile sto milijard ameriških dolarjev za različne ukrepe v boju proti podnebnim spremembam. Sporazum bo formalno začel veljati leta 2020 in potem bodo vsake pet let preverjali, ali se države držijo svojih zavez. Slovenija bo sledila smernicam Evropske unije o 40% zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990. Številni državniki so pariški podnebni dogovor pozdravili kot zgodovinskega, okoljevarstveniki pa menijo, da je pomanjkljiv, vendar vseeno korak v pravo smer.