Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum,pomagali Grčiji, očitno pa smo se po besedah finančnega ministra Mramorja tudi precej motili … O tej in še kakšni zmoti v 2015 poslušajte v letnem pregledu gospodarstva.
Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum,pomagali Grčiji, očitno pa smo se po besedah finančnega ministra Mramorja tudi precej motili … O tej in še kakšni zmoti v 2015 poslušajte v letnem pregledu gospodarstva.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum,pomagali Grčiji, očitno pa smo se po besedah finančnega ministra Mramorja tudi precej motili … O tej in še kakšni zmoti v 2015 poslušajte v letnem pregledu gospodarstva.
Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum,pomagali Grčiji, očitno pa smo se po besedah finančnega ministra Mramorja tudi precej motili … O tej in še kakšni zmoti v 2015 poslušajte v letnem pregledu gospodarstva.
Na odlagališčih po Sloveniji še vedno rastejo kupi odpadne embalaže, ki jih za to zadolžene družbe nočejo prevzeti, saj se jim to preprosto ne izplača. Ravnanje z odpadki je poslovna panoga kot vsaka druga, interes za predelovanje odpadne embalaže pa je odvisen od razmer na trgu. O tem, ali je tak sistem še vzdržen, kako ga izboljšati in ne nazadnje tudi o tem, kako doseči, da bi pri nas proizvedli več kakovostne plastike.
Slovenija vsaj do vrnitve edinega obsojenega slovenskega džihadista iz italijanskega zapora sploh ni vedela, kakšno grožnjo lahko predstavljajo radikalizirani posamezniki. Incident s televizijsko ekipo takoj po njegovi vrnitvi pa je tudi dokazal, da pri nas ni konsenza, ne glede preventivnih dejavnosti ne postopkov reintegracije oziroma resocializacije ljudi, ki so zapadli v ekstremizem ali terorizem.
Danes bodo upokojenci skupaj s pokojnino dobili letni dodatek, ki pa večini ne bo omilil težav. Številnim upokojencem pokojnina namreč ne zagotavlja varne starosti. Še več, nujna bo pokojninska reforma: smo hitro starajoča se skupnost in število tistih, ki so svoj prispevek družbi že dali, se povečuje; tistih, ki vplačujejo zdaj, pa je zaradi majhne natalitete vse manj. Kako torej napolniti pokojninsko blagajno, kakšna naj bo odmera, bomo delali dlje? Osnovno vprašanje je, kako zagotoviti varno starost in vzdržno pokojninsko blagajno.
Koroška že več desetletij čaka na boljšo prometno povezavo, ki bi omogočila razvoj regije. Pomanjkanje hitre ceste pa se kaže na vseh ravneh tamkajšnjega življenja, zato so Korošci naveličani čakanja protestirali s popolno zaporo ceste v Mislinji. V oddaji o tem, kje se zapleta in pri katerih delih hitre ceste se vendarle premika ! Avtorica Metka Pirc.
Globalni navtični turizem je znova oživel. Pravi razcvet doživlja tudi na Hrvaškem in v Italiji. Kako pa je s tem pri nas? Katere so pomanjkljivosti navtičnega turizma na slovenski obali in katere prednosti bi morali v naših marinah bolje izkoristiti glede na to, da se naša obala po velikosti ne more primerjati ne s hrvaško ne z italijansko? Kako bi lahko bili bolj inovativni in kako bi nadgradili navtični turizem z doživetji na kopnem. Z novinarko Lejo Širok .
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Družbena omrežja so olajšala širjenje vsebin, ki delajo našo družbo boljšo, bolj kritično, bolj solidarno in odprto. Po drugi strani pa so omogočila, da tudi najbolj sporne teme veliko bolj odmevajo in nas bolj določajo kot prej. Se je dialog zaradi družbenih omrežij izboljšal ali poslabšal? Je digitalizacija povečala razkorak med ideali demokracije in stvarnostjo? Morda pa je Twitter spodbudil posameznike k dejavnemu državljanstvu.
Pred Luko Koper je strateška naložba – podaljšanje prvega pomola. Luka in Občina Koper sta pred kratkim podpisali pismo, s katerim naj bi opredelili zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje, med drugim hrupa. In ker pretovora ne bi bilo brez delavcev, novinarka Tjaša Škamperle sprašuje goste, med njimi predsednika uprave Luke Dimitrija Zadela, o reševanju problematike zaposlenih pri izvajalcih pristaniških storitev.
Predsednik republike Borut Pahor je državni zbor uradno obvestil, da v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za mandatarja za sestavo vlade. Prvič v samostojni državi relativni zmagovalec volitev ni tisti, ki bi dobil prvo priložnost, da sestavi vlado. Kako naprej? Poslanke in poslanci imajo še dve možnosti, da vendarle oblikujejo vladno večino. Če se to ne bo zgodilo, bomo imeli sredi oktobra še ene predčasne volitve.
Ves teden smo spremljali prerivanja med Združenimi državami Amerike in Rusijo za moč in vpliv na mednarodnem odru. Marsikdo je morda ob tem pomislil na znani pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Zato se v tokratni oddaji se sprašujemo, kakšen bi bil svet, če bi mu zavladala Kitajska? Kako bi dežela na oni strani velikega zidu lahko postala globalni ekonomski, vojaški, politični in kulturni hegemon in kako bi utegnila po svoji podobi spremeniti svet? – Gostje pred mikrofonom: novinarka in zunanjepolitična komentatorka časopisne hiše Delo Zorana Baković, vodja centra za sodelovanje s Kitajsko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper dr. Helena Motoh in polkovnik, nekdanji obrambni ataše Republike Slovenije v Ljudski republiki Kitajski mag. Zdenko Udovič.
Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej z Dejanom Ratom in gosti.
V poletnem času številne Slovence nedvomno prežemata misel na dopust in upanje, da bo šlo vse po načrtu. A žal so tudi nepredvidljivi dogodki in neljubi scenariji del dopusta. Vsako leto se namreč del turistov spoprijema z različnimi težavami: od odpovedi leta, nekateri ostanejo brez obljubljene sobe s pogledom na morje, do slabše hotelske nastanitve, kot je bilo predvideno. Kot potrošniki seveda imamo pravice in dolžnosti, v oddaji vas z njimi tudi seznanjamo.
Ukradeno bodalo z Iga je potrebovalo kar 33 let, da se je vrnilo v Narodni muzej Slovenije. Zelo verjetno je, da je bila kraja naročena, saj so storilci vedeli, kaj iščejo. Kdo naroča takšne kraje? Kako deluje trg ukradenih umetnin? Kako se odkriva storilce in preprečuje kraje? Gostje bodo: višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Uršula Belaj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk.
Srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega voditelja Vladimirja Putina v Helsinkih je bilo dolgo pričakovano, verjetno pa ne bo korenito izboljšalo slabih odnosov med državama. Ameriški predsednik je poslabšal tudi odnose z evropskimi zaveznicami v Severnoatlantskem zavezništvu, saj je vztrajal, da morajo prispevati bistveno več za stroške obrambe. Odprtega spora sicer ni bilo, a nesoglasja ostajajo.
Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Tudi sicer so žvižgači v tujini nepogrešljivi pri razkrivanju gospodarskega kriminala, korupcije, davčnih utaj in podobnega. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji? Kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zavarovala? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovorarjajo avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik Erik Brecelj. Oddajo vodi Marko Golja.
Kako lahko izkoristimo dopust? Ga je treba porabiti v enem kosu ali ga lahko v več delih? Kako je z izplačilom dopusta – je tudi to mogoče? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? Odgovarjajo: generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katja Rihar Bajuk, predstavnica delovne inšpekcije, sicer vodja Območne enote LJubljana – Kranj Alenka Fritz – Kolbe in strokovni svetovalec, specialist za delovno in socialno pravo z Obrtno podjetniške zbornice Dušan Bavec.
Pred vrati je mesec dni sodnega zatišja, jesen pa prinaša polno novih izzivov, med drugimi, kaj storiti za hitrejše obravnavanje kazenskih postopkov – zlasti zadev s področja gospodarskega kriminala. Bi bila rešitev v ustanovitvi posebnega sodišča za bančni kriminal? O tem, pa tudi o načrtih politike za uvedbo poskusnega mandata za sodnike in zaostritvi odgovornosti tako za sodnike kot tožilce, s predsednikom Vrhovnega sodišča, generalnim državnim tožilcem in predsednikom ljubljanskega okrožnega sodišča.
Globalizacija je šla predaleč in je naplavila populistično ekonomsko politiko. Ta obljublja obrnitev smernic, kot so selitev proizvodnje v tujino, izguba domačih delovnih mest in velike razlike v trgovinskih tokovih. Ameriški predsednik Donald Trump uporablja orodje dviga carin na uvožene izdelke, zlasti kitajske. Evropo je že udaril z uvedbo carin na jeklo in aluminij, grozi pa tudi z ocarinjenjem uvoženih avtomobilov, kar bi močneje prizadelo Slovenijo. Nam grozi, da se bo trgovinska vojna razbohotila čez vse meje? Kdo bo zanjo plačal? O tem vodilni strokovnjaki: ekonomist Jože P. Damjan, član uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka in direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak.
Tudi v Sloveniji primanjkuje ustreznih kadrov, predvsem manj kvalificirane delovne sile. Z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije smo že podpisali sporazume o zaposlovanju njihovih delavcev pri nas. Z julijem imajo prost dostop do slovenskega trga tudi hrvaški državljani. To pomeni, da ne potrebujejo več delovnega dovoljenja in so pri nas v enakem položaju kot drugi državljani Evropske unije. Kakšno je povpraševanje po tuji delovni sili in kako je poskrbljeno za njihovo pravno varnost, kako preprečiti številne kršitve in izkoriščanja in nenazadnje za koga smo še zanimivi?
Po zadnjih podatkih se dostopnost do drog, zlasti marihuane, ki je najbolj razširjena, ter do kokaina hitro povečuje; slovenski mladostniki se na primer pri uporabi konoplje uvrščajo v sam vrh Evrope. O tem ter o škodljivih posledicah in nevarnostih, ki jih prinašajo tudi vedno nove sintetične droge, z gosti iz NIJZ, DrogArt, Stigme, Centra za zdravljenje odvisnosti in policije.
Neveljaven email naslov