Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
V predvolilnem obdobju znanost ni bila niti obrobna tema. Ustvarjanje novega znanja slovenske politike očitno ne zanima pretirano. A hiter tehnološki razvoj sodobnih družb danes poganja prav bliskovit razvoj znanosti. Koliko časa bomo še lahko konkurenčni, če vlaganja v znanost razumemo le kot nepotreben strošek?
Lesna industrija, pri nas nekoč paradni konj, je zdaj le še bleda senca. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjih 20 letih. Če je bilo pred 30 leti v Sloveniji v lesno predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj le še dobrih 11 tisoč. Toda v zadnjih letih vznikajo majhna podjetja z inovativnimi izdelki. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji. Napoved, da bodo Škoti zgradili največjo žago v Sloveniji, je dvignila na noge slovenske žagarje, ki se bojijo za svoj obstoj. Bi škotska namera pomenila nov zagon ali propad ostanka lesne industrije?
Organizacija združenih narodov je razglasila 5. junij za svetovni dan varstva okolja. Količina odpadkov, ki smetijo naš planet znova narašča. Tudi zato je namen letošnjega dneva osveščati javnost o škodljivosti onesnaževanja okolja z različnimi odpadki. Več o okoljski problematiki in o tem kako lahko vsak od nas zmanjša količino svojih odpadkov, v oddaji Studio ob 17h.
Parlamentarne volitve so izrisale novo politično sliko Slovenije. Ta kaže, da bo pot do nove vlade dolga in zahtevna.V oddaji o mogočih scenarijih, ki bi lahko pripeljali do nove vlade in o tem kaj volilni rezultati pomenijo za posamične stranke.
Nekaj ur pred začetkom volilnega molka se na Radiu Slovenija še zadnjič soočajo predsednica in predsedniki strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh volilnih enotah. Kakšno vlado lahko pričakujemo po tretjem juniju in koliko obljub bo že v ponedeljek le še preteklost?
Pred bližajočimi se rektorskimi volitvami, 5. junija, svoja stališča do ključnih vprašanj mariborske alme mater soočajo kandidati za rektorja Žan Jan Oplotnik, Niko Samec, Zdravko Kačič in Jernej Turk. Kaj pričakujejo, kaj zagovarjajo, kje vidijo razvojne perspektive in največje izzive druge največje javne univerze v državi? Voditeljica Katarina Klep Černejšek.
Na Radiu Slovenija pred nedeljskimi volitvami soočamo parlamentarne stranke, tokrat na temo aktualnih delavskih vprašanj, kot so prekarno delo, pokojninska reforma in seveda zdravstveni sistem.
Potem ko je v Italiji po volitvah propadel poskus oblikovanja vlade Lige in Gibanja petih zvezd, je predsednik Sergio Matarella mandat za njeno sestavo podelil ekonomistu Carlu Cottarelliju. Njegova vlada naj bi bila začasna, tehnična, z nalogo pripraviti proračun za prihodnje leto. Najpozneje v začetku prihodnjega leta tako Italijo čakajo nove predčasne volitve. Predsednik Gibanja petih zvezd medtem poziva k odstavitvi predsednika države.
Slovenija je dežela gozdov, saj ti pokrivajo več kot polovico naše države. Ponašamo se z nedavnim vpisom nedotaknjenih prvinskih gozdov, rezervatov Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, na seznam Svetovne dediščine in s tem na zemljevid pomembnih turističnih destinacij z bukovim gozdom v svetovnem merilu. O tem kako gospodarimo z gozdovi, kaj jih ogroža ali se zmanjšuje bioekološka stabilnost gozdov.
Ameriški predsednik Donald Trump je v posebnem pismu obvestil severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, da odpoveduje njuno srečanje 12. junija v Singapurju. Trump je zapisal, da je to zaradi »hude jeze in odprte sovražnosti« v zadnjih izjavah severnokorejskega vodstva. Strokovnjaki ugibajo, kaj bi bilo v ozadju te odpovedi; morda Severna Koreja ni želela popolnega konca svojega oboroževalnega programa in izročitve jedrskega orožja. Zdaj je zelo vprašljiv tudi dialog obeh Korej. Veliko bo tudi odvisno od severnokorejskega odgovora ameriškemu predsedniku.
25. maja se začenja uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, s katero bo to področje enotno urejeno po celotni EU. Z novo uredbo smo pridobili več pravic. Pogoji za obdelovanje osebnih podatkov bodo zdaj strožji;celo več – posameznik bo lahko uveljavil pravico do pozabe. Najpomembnejši novosti za upravljavce zbirk osebnih podatkov, sta način pridobivanja osebne privolitve za obdelavo osebnih podatkov in imenovanje pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov. Poznavalci ocenjujejo, da bodo pri uresničevanju uredbe imela kar nekaj težav srednja in manjša podjetja, Vsaka novost pa je tudi tržna niša. Na trgu so se pojavili številni ponudniki, ki podjetjem obljubljajo uskladitev z novo uredbo. A tudi pri tem kritična distanca in zdrava pamet ne bosta odveč.
Na državnozborskih volitvah bo tokrat nastopilo veliko število neparlamentarnih strank. Prisluhnete njihovim odgovorom na aktualna vprašanja.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Evropi obstaja kar 12 monarhij, čeprav se kraljevi svet vrti predvsem okoli britanske kraljeve družine in ta čas, seveda, kraljevske poroke. A kakšna je njihova dejanska moč, kakšno je njihovo mesto v svetovni politiki, sodobni družbi parlamentarnih in demokratičnih ureditev ter kakšna je njihova usoda?
20-ti maj bo letos prvič svetovni dan čebel, in to na pobudo Slovenije. Dogodki, povezani z njim, bodo opozorili na pomen čebel in divjih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je odvisna tretjina pridelane hrane, opraševalcev pa je vsak dan manj. Leta 2016 so v ZDA izgubili tretjino medonosnih čebel, Evropi grozi izumrtje skoraj 10% vrst čebel. Kako hitro izumirajo čmrlji, muhe , hrošči, metulji in drugi opraševalci pa niti ne vemo. V oddaji o pomenu čebelarstva.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Na Radiu Slovenija nadaljujemo soočenja predstavnikov političnih strank, ki se potegujejo za glasove na junijskih volitvah v državni zbor. Tokrat se s predstavniki parlamentarnih strank pogovarjamo o gospodarskih temah in izzivih zunanje politike. Voditelja Urška Jereb in Luka Robida.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zdi se, da nas je v zadnjih letih turizem v slovenski prestolnici nekoliko presenetil. Nismo več le postaja na poti v druge kraje. Gostje prihajajo k nam, ker želijo videti prav Ljubljano in jo doživeti. Naš izziv pa je, da gostu ne ponudimo le prenočišča in hrane, ampak, da se mu odpremo, mu dovolimo, da se nam pridruži in deli z nami naš življenjski utrip. Kakšen je turistični utrip Ljubljane?
Že nekaj časa lahko z zaskrbljenostjo opazujemo naraščanje populizmov in evroskepticizma ter pomanjkanje solidarnosti v Evropski uniji. Povezava prvič v zgodovini sooča z izstopanjem katere izmed članic. V igri moči med Združenimi državami Amerike in Rusijo se Unija zdi kot stranski igralec. Je Evropska unija še vedno zgodba o uspehu? Kaj lahko po oblikovanju nove nemške vlade in leto dni po zmagi Macrona pričakujemo od francosko-nempke naveze? Več v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Neveljaven email naslov