Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nestrpnost do beguncev

23.02.2016

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.

Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”

Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”

Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:

Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”

Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”

Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”

Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”

O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:

Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Nestrpnost do beguncev

23.02.2016

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.

Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”

Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”

Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:

Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”

Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”

Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”

Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”

O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:

Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:


04.09.2019

Zaradi opitih voznikov vse slabša prometna varnost

Letos se je znova poslabšala prometna varnost, predvsem zaradi opitih voznikov. Vožnje v nasprotno smer, verižna trčenja, nesreče zaradi prehitre vožnje vsak dan polnijo medije. Ne le v prometu, alkohol prežema vse pore našega življenja. To ne preseneča, saj skoraj polovica Slovencev, starejših od 15 let, pije čezmerno in posledično ima država dvakrat več škode kot pa prihodka od trošarin. V Studiu ob 17 h s strokovnjaki o nujnih ukrepih, ki bi učinkovito spremenili to našo mokro kulturo.


03.09.2019

Blejski strateški forum

Kako omogočiti okoljsko vzdržen in socialno pravičen gospodarski razvoj? To je eno izmed vprašanj letošnjega Blejskega strateškega foruma. Zakaj se požari v brazilskem pragozdu na dnevnem redu vrhunskih političnih zasedanj znajdejo šele, ko se dim vidi tako rekoč iz Biarritza? So naravne dobrine res last posameznih držav – ali vsega sveta? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.


02.09.2019

Prvi šolski dan

Današnji rodovi otrok so drugačni, saj odraščajo ob napredku digitalizacije in se s tehnologijo seznanjajo že v zgodnjem otroštvu. Se zato spreminja tudi delo učiteljev? Kako za šolsko delo navdušiti učence in dijake, omrežene z digitalno tehnologijo? Koliko le-to uporabljati pri pouku? Kakšna je vloga šole v današnji družbi, na prvi šolski dan razmišljamo z učitelji in dijaki v tokratnem Studiu ob 17-ih.


30.08.2019

Nova medijska zakonodaja

Katere rešitve prinaša novela medijskega zakona, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti? So res rešitev visoke denarne kazni, ki bi jih izrekali inšpektorji? Minister za kulturo bo med drugim odgovoril na vprašanje, kdaj bomo dobili kulturni evro. O medijski zakonodaji z letošnjih Noči v stari Ljubljani; okroglo mizo bomo neposredno prenašali na prvem in tretjem programu v terminu Studia ob 17-ih in Arsovega foruma.


29.08.2019

Drugi blok jedrske elektrarne: da ali ne

Premier Marjan Šarec javno podpira zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne. Čim prej bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali elektriko, ko bomo ostali brez TEŠ-a in prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poraba elektrike se povečuje. Zagovorniki jedrske možnosti menijo, da se bomo le tako rešili iz primeža fosilnih goriv, njeni nasprotniki pa s prstom kažejo na jedrske odpadke, nesreče in predvsem velike stroške. V oddaji tudi o tem, kako, kdaj in za kakšno ceno do nove nuklearke – pa tudi, ali jo res potrebujemo.


28.08.2019

Gostimo zunanjega ministra Mira Cerarja

V Studiu ob 17-ih bomo gostili zunanjega ministra Mira Cerarja dan pred sestankom z njegovim novim hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom. Cerar bo konec tedna sodeloval na zasedanju vodij evropskih diplomacij na Finskem, prihodnji teden pa bo na Bledu gostil 14. strateški forum. Povprašali ga bomo o prednostnih nalogah po letu vlade Marjana Šarca, premikih slovenske diplomacije pri odnosih z Moskvo in Washingtonom ter o pričakovanjih, ki jih ima glede dela nove Evropske komisije, pa tudi o širitvi Unije na zahodni Balkan.


27.08.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


26.08.2019

Živilsko kmetijski sejem AGRA

Dela v kmetijstvu prevzemajo roboti. Koliko pametnih rastlinjakov, digitalizacije in natančnega kmetijstva že imamo tudi pri nas in kako nadomestiti zaostanek za razvitimi državami? O tehnološko naprednih rešitvah v kmetijstvu živo s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni.


23.08.2019

Politična kriza v Italiji

Vodja italijanske stranke Liga, notranji minister Matteo Salvini, je z vložitvijo nezaupnice premierju Conteju poskrbel za padec še ene italijanske vlade. Populistični in priljubljeni Salvini računa na to, da bo v prihodnje sam zavladal Italiji. Se mu bodo načrti izšli? Kakšne so alternative? Kako se na aktualno dogajanje odziva italijansko gospodarstvo? V oddaji se bomo prepričali tudi o tem, v kakšnem stanju so italijansko-slovenski odnosi.


22.08.2019

Onesnaženost Zasavja

Pod zasavskimi kraji je več milijonov ton elektrofiltrskega pepela, s katerim so zasipavali podzemne rudniške objekte, pa tudi sanirali površine. Samo na območju deponije nekdanje TET ga je 9 milijonov ton. Toda ko so julija tja pripeljali prvi tak pepel iz ljubljanske toplarne, so se okoljevarstveniki odločili narediti konec temu. Gre tokrat res za predelavo v gradbeni material in za nenevarne odpadke?


21.08.2019

Pomen Turčije v mednarodnem prostoru

Je Turčija zaželena gospodarska partnerica, je lahko zgled ali razlog za zaskrbljenost? Med vojno v Siriji, še bolj pa v obdobju migrantske krize, smo se v tem delu Evrope vnovič zavedli pomena Turčije v mednarodnem prostoru. To ni več država v čakalnici Evropske unije, ampak sila, ki postavlja na prvo mesto svoje interese in ne interesov zahodnega zavezništva. Kako v Turčiji vidijo našo državo in kakšna naj bo politika Slovenije do Turčije?


20.08.2019

Resnica o volkovih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


19.08.2019

Letina oljk bo slaba

Pridelovalci oljk, posebno v Goriških brdih, nimajo razloga za veselje. Letošnja letina bo veliko slabša od lanske, ki je bila sicer rekordna; pričakujejo lahko le petino običajne količine. Vzrok je izjemno neugodno vreme v času oplodnje. Plodovi se sušijo in odpadajo. Dobra letina pa se obeta vinogradnikom. Razmere na Primorskem, v deželi oljk in vinske trte, bo s sogovorniki pretresla Ingrid Kašca Bucik.


16.08.2019

100 let priključitve Prekmurja

Letos praznujemo 100-to obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Čeprav je Prekmurje edino ozemlje, ki ga je Slovenija sploh dobila, je za večino Slovencev še vedno precej oddaljeno in neznano. A številni Prekmurci so znani in uspešni po vsem svetu. Kaj nosijo v sebi in kaj ponujajo drugim? Kako so se ohranili skozi zgodovino in kaj jih dela drugačne?


14.08.2019

Obalni turizem

Turistična sezona je v polnem zamahu in letošnji podatki so še boljši od lanskih. Imamo še eno turistično sezono tudi v slovenski Istri. Poznavalci pozivajo k usklajenemu razvoju destinacije in svarijo pred spanjem na lovorikah. Kakšne so primerjalne prednosti in pomanjkljivosti obalnega turizma, so dobri rezultati sad prizadevanj ali splet okoliščin?


13.08.2019

Trgovinske vojne

Po napovedi ameriškega predsednika Trumpa, da bodo Združene države septembra ocarinile dodatnih 300 milijard uvoženega kitajskega blaga, se negotovost na trgih nadaljuje. Evropska unija ne stopi v bran Kitajski, hkrati pa z bojaznijo pogleduje proti Združenim državam in njihovi muhasti administraciji. Trgovinske vojne so že pustile posledice v Nemčiji, ki bo verjetno imela tehnično recesijo. Kakšne pa bodo posledice za slovenska podjetja, ki ne bodo imuna za dogajanje v trgovinskih partnericah?


12.08.2019

Stanje na kopališču v Žusterni

Sredi poletne turistične sezone so se v Kopru pojavile težave s kanalizacijo, zaradi česar je bilo kopališče v Žusterni zaprto. Kaj pravi najnovejši monitoring kopalnih voda in zakaj najmanj 30 hiš lučaj od turističnega mesta nima kanalizacije? To so vprašanja za pristojne, ki smo jih povabili v oddajo Studio ob 17.00. Živo s kopališča v Žusterni z voditeljico Tjašo Škamperle.


09.08.2019

Napadi zveri

O nanodelcih v zadnjem času slišimo vse več in v najrazličnejših kontekstih. Razvoj nanotehnologije in nanomaterialov je svet nanodimenzij nedvomno postavil bolj v ospredje, toda nanodelci so z nami že dolgo. Nastajajo namreč pri gorenju in danes so predvsem dizelski motorji in pirotehnična sredstva vir množice škodljivih nanodelcev. Potem so tu tudi inženirski nanodelci, ki jih zaradi njihovih posebnih lastnosti načrtno izdelujemo in uporabljamo na številnih področjih: od elektronike in gradbeništva, do prehrambne in kozmetične industrije, v medicini, farmaciji in še marsikje. Zato se morda zdi, kot da so povsod in kljub prednostim, ki jih prinašajo, vzbujajo tudi nekaj nelagodja. Kako naj vemo, kaj v okolju počnejo vsi ti nanodelci in kakšen je njihov vpliv na organizme, tudi na ljudi? Navsezadnje gre za izredno majhne delce, katerih posebne lastnosti izvirajo prav iz njihovih nanodimenzij, te pa jim tudi omogočajo, da se vedejo povsem drugače, kot bi se ista snov nekoliko večje velikosti.


08.08.2019

Prostovoljstvo v Sloveniji

Lani je prostovoljno delovalo skoraj 12 odstotkov Slovencev, opravili so več kot 9 milijonov 900 tisoč delovnih ur. V Studiu ob 17ih bomo z gosti iz prakse osvetlili to področje. Iskali bomo odgovore na vprašanje, ali je prostovoljstvo eden od stebrov delovanja naše države; predstavili bomo težave prostovoljcev pri delu in kako jim z ukrepi skuša – ali pa ne – priti naproti država.


07.08.2019

Prah in mah na medijski zakonodaji

Ker je medijsko zakonodajo povozil čas, dosedanji poskusi modernizacije pa so bili neuspešni, se med javno razpravo o osnutku novele zakona o medijih sprašujemo, ali bo ministrstvo za kulturo tokrat dobilo podporo za najnujnejše popravke. V Studiu ob sedemnajstih predstavljamo predlagane rešitve in prve odzive: dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, novinar Primož Cirman, podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, ustanovitelj radijske mreže Infonet Leo Oblak, član delovne skupine, ki na gospodarski zbornici pripravlja pripombe na osnutek, dr. Marko Milosavljević, profesor na fakulteti za družbene vede, in voditeljica Tatjana Pirc.


Stran 66 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov