Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nestrpnost do beguncev

23.02.2016

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.

Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”

Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”

Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:

Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”

Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”

Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”

Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”

O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:

Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Nestrpnost do beguncev

23.02.2016

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.

Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”

Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”

Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:

Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”

Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”

Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”

Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”

O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:

Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:


13.03.2018

Energetska obnova stavb

Dve tretjini stavb pri nas sta bili zgrajeni pred letom 1985, številne od njih je treba energetsko prenoviti. Stavbe porabijo približno 40 odstotkov vse energije, zato bi prenova bistveno pripomogla k zmanjšanju porabe energentov oziroma manjšemu izpustu toplogrednih plinov. Govorimo o tem, kakšni so mogoči načini financiranja obnove javnih in zasebnih stavb, kako se je lotiti, kolikšne prihranke prinaša in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah.


12.03.2018

Trump povečuje carine na jeklo in aluminij

Potem ko je predsednik Trump dober teden po napovedi povečanja carin na uvoz jekla in aluminija to uresničil in so se trgovinske partnerice, tudi Evropa, začele pripravljati na povračilne carine, se zastavlja vprašanje: ali je svet sredi trgovinske vojne ali je Trump le povlekel vzvod, kar na koncu ne bo imelo tako hudih posledic? Tudi o tem kaj bodo višje carine pomenile za slovensko industrijo.


09.03.2018

Po grožnjah s pritiskom na jedrski gumb srečanje ZDA in S Koreje

S koliko optimizma lahko v resnici pričakujemo presenetljivo srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejski voditeljem Kim Džong Unom? Gotovo gre za zasuk v odnosih, ki obeta možnost pomiritve. Bo srečanje začetek reševanja odnosov ali pa Severna Koreja le pridobiva čas? Malo je namreč verjetno, da bi se odpovedala jedrskemu orožju in prodala svojo varnost v tretje roke. Lahko srečanje še pade v vodo in kaj tvega Trump, če bodo pogovori propadli?


08.03.2018

Namesto rož, enako plačilo!

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.


07.03.2018

Potrebujemo dobre javne medije

Očitki, da javni RTV servisi ne uresničujejo svojega poslanstva, so včasih upravičeni, pogosto pa te napade podžigajo še kratkovidni politični interesi in medijska konkurenca. Kakovostno javno radiotelevizijo bi najraje ukinili tudi vsi tisti, ki ne želijo, da bi jim neodvisni mediji gledali pod prste. Referendum o ukinitvi obveznega rtv prispevka, ki v Švici to nedeljo ni uspel, samozavestna drža avstrijske javne radiotelevizije, nemške izkušnje, predvsem pa izzivi, pred katerimi so javni RTV servisi, tudi RTV Slovenija, so iztočnice za pogovor z medijskimi poznavalci in strokovnjaki (dr. Slavko Splichal, Boris Bergant, dr. Marko Milosavljevič). Pripravlja: Tatjana Pirc.


06.03.2018

Nemčija sestavila novo vlado

Nemčija po šestih mesecih negotovosti dobiva novo vlado. Novi stari koalicijski partnerji socialdemokrati so sprejeli koalicijski dogovor in kanclerki Angeli Merkel zagotovili četrti, najbrž zadnji mandat. Kaj je morala ponuditi v zameno? Kako trdna bo tokratna velika koalicija? Kakšen pečat bo kanclerka pustila Evropi? Pa tudi o tem kakšne bodo prihodnje nemške socialne, gospodarske, begunske in evropske politike.


05.03.2018

Volitve v italiji

Na italijanskih parlamentarnih volitvah se je veteran Berlusconi pomeril s kopico novih obrazov. Komu so svoj glas zaupali italijanski volivci? Kako zapleteno bo sestavljanje vladne koalicije in kaj bo z slovenskim predstavnikom v rimskem parlamentu?


02.03.2018

Medijska pismenost

Kako pameten je mladi uporabnik pametnega telefona? Strokovnjaki opozarjajo, da uporaba sodobne tehnologije še ne pomeni tudi medijske pismenosti. Kaj sploh pomeni biti medijsko ali digitalno pismen? Kakšne posledice prinašajo takšne smernice v uporabi novih medijev in kako bi morali te vsebine vključiti v naše izobraževanje? Učni načrt za izbirni predmet Vzgoja za medije je star več kot desetletje in bi ga bilo nujno prevetriti.


01.03.2018

Čakalne vrste

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.02.2018

Polarni mraz

Od kod polarni mraz, ki je ukleščil Evropo; gre za podnebne spremembe ali normalno hladen februar, kakršnih sicer nismo več vajeni? Bodo takšni ekstremni podnebni pojavi v prihodnje postali pravilo? Kaj dobrega in kaj slabega prinaša oster mraz in kaj pomeni za zdravje ljudi? Kako je s tistimi, ki se ne morejo ubraniti pred ekstremnimi temperaturami?


27.02.2018

Sanacija celjske kotline

Celjska kotlina je močno onesnažena s težkimi kovinami, tudi z arzenom in cinkom. Kritične vrednosti kadmija so ponekod presežene za 580-krat. Občina se je lani vendarle lotila sanacije igrišč vrtcev, a ta poteka počasi in kovine že pronicajo tudi v podtalnico. Poslanci so sicer odločili, da gre predlagani zakon o sanaciji v nadaljnjo parlamentarno obravnavo, a ministrstvo za okolje in prostor temu zakonu nasprotuje. Zakaj se tako dolgo odlaša s sanacijo in v kolikšni meri onesnaženost ogroža zdravje ljudi ?


26.02.2018

V kakšnem stanju je slovenska vojska

Zadnje dogajanje v zvezi z ocenjevanjem bojne pripravljenosti je le vrh ledene gore, ki kaže na porazno stanje v vojski, kar je predvsem posledica negativne kadrovske selekcije. Odgovorni zdaj kot razlog za to navajajo pomanjkanje sredstev, slabe škornje in podobno. A ni bistvo denar, ampak znanje, stroka in veščina vodenja, to pa je tisto, kar manjka tako Slovenski vojski kot politiki nasploh. Kako naprej in kaj storiti za krepitev naše obrambe.


23.02.2018

Prerez zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu

Prerez zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu, ki se bližajo koncu. Ocenjujemo slovenske nastope skozi športno prizmo ter slovensko pojavnost na prizorišču tudi s poslovnega zornega kota in vidika promocije države. Skratka o temah, ki so zaznamovale slovensko olimpijsko odpravo, tudi o dopinškem primeru ter o prihodnosti olimpizma.


22.02.2018

Dejavno preživljanje počitnic

Obdobje počitnic je in turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Letošnja zimska sezona je tako ena od najbolj uspešnih v zadnjih letih. Domišljija pa pogosto sega veliko dlje. Pogledali bomo na različne konce Slovenije; počitnice so vsekakor zdravilo za šolarje in učitelje, dobro jih je preživeti dejavno.


21.02.2018

Širitev EU na Zahodni Balkan

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


20.02.2018

Multinacionalka Uber na slovenskem tržišču

Ali na slovensko tržišče prihaja multinacionalka Uber in ali bo to res nelojalna konkurenca taksi prevozom, ki bo povzročila zniževanje delovnopravnih standardov, kot trdijo taksisti in sindikati? Kakšne bodo novosti na področju prevozov potnikov, uvedene z novelo zakona o prevozih v cestnem prometu? Kako upravičena so svarila in na drugi strani obljube o večji preglednosti področja in večji izbiri za potnike?


19.02.2018

Poslovni turizem

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


16.02.2018

Varnost na smučiščih in kakšno naj bo zavarovanje v tujini

Prave zime in naravnega snega so veseli upravljalci 25-ih slovenskih smučišč, ki te dni ob lepem vremenu pričakujejo od 15 do 20 tisoč smučarjev na dan. Z večjim številom smučarjev pa se poveča možnost nesreč. Za varnost smo najbolj odgovorni smučarji sami. Kako jo lahko povečamo z znanjem smučanja ter spoštovanjem pravil FIS in drugih udeležencev na smučišču? Kaj pa zavarovanje v tujini,ali evropska kartica zavarovanja zadostuje ob smučarskih nesrečah v tujini in kaj je koristno vedeti pri uveljavljanju pravic.


15.02.2018

Avstrija z novo politiko do delavcev migrantov

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


14.02.2018

Splošna stavka v vzgoji in izobraževanju

Na dan stavke vzgojiteljev in učiteljev, ko v javnih vrtcih in šolah praviloma ni vzgojno-pedagoškega dela, predstavljamo zahteve šolnikov po zvišanju plač in množičen shod v središču Ljubljane. Kaj jim odgovarja vlada? Ob razpadanju enotnega plačnega sistema za vse javne uslužbence se sprašujemo kakšna je njegova prihodnost ?


Stran 85 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov