Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Begunska kriza je temeljito zamajala vrednote in enotnost Evrope. Članice Unije sledijo le vsaka svojim interesom, skupne solidarnosti ni. Povezava pa na današnjem vrhu s Turčijo išče rešitev, kako zaustaviti begunce že na turškem ozemlju. O vplivu tega dogajanja na 28-erico, ali lahko najde rešitev in v kakšnem času živimo, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Begunska kriza je temeljito zamajala vrednote in enotnost Evrope. Članice Unije sledijo le vsaka svojim interesom, skupne solidarnosti ni. Povezava pa na današnjem vrhu s Turčijo išče rešitev, kako zaustaviti begunce že na turškem ozemlju. O vplivu tega dogajanja na 28-erico, ali lahko najde rešitev in v kakšnem času živimo, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Begunska kriza je temeljito zamajala vrednote in enotnost Evrope. Članice Unije sledijo le vsaka svojim interesom, skupne solidarnosti ni. Povezava pa na današnjem vrhu s Turčijo išče rešitev, kako zaustaviti begunce že na turškem ozemlju. O vplivu tega dogajanja na 28-erico, ali lahko najde rešitev in v kakšnem času živimo, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Begunska kriza je temeljito zamajala vrednote in enotnost Evrope. Članice Unije sledijo le vsaka svojim interesom, skupne solidarnosti ni. Povezava pa na današnjem vrhu s Turčijo išče rešitev, kako zaustaviti begunce že na turškem ozemlju. O vplivu tega dogajanja na 28-erico, ali lahko najde rešitev in v kakšnem času živimo, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Ko je pred slabim letom prevzemala položaj, predsednica Evropske komisije ni niti slutila, da se ji bo na agendo vsilila prednostna naloga, ki je v marsičem ob rob potisnila prej začrtane projekte. Kaj vidi zdaj, ko se ozre na ukrepe zaradi pandemije in druge opravljene naloge, kaj ko se zazre v bližnjo prihodnost? Ursula von der Leyen svoj prvi nagovor o stanju v Evropski uniji snuje tudi okoli vprašanj gospodarskega zagona, podnebnih sprememb, digitalizacije, vključevanja mladih. Evropa mora odgovoriti na migracijska vprašanje ter poiskati svojo globalno pozicijo. Ob prvem letnem nagovoru von der Leynove o Uniji razmišljajo vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič, dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Janja Hojnik in predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve.Gostitelj je Luka Robida.
Po letih prerekanj in tožarjenj v povezavi z graditvijo drugega tira med Koprom in Divačo zdaj pristojni zagotavljajo, da bo prvi vlak po njem zagotovo zapeljal leta 2026. Kje smo s projektom danes, kdo tir bolj potrebuje - logisti ali gradbinci, kdaj bo osnovni dokument - investicijski program noveliran in ali bo projekt do konca izpeljala družba 2tdk? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle in gostje. Gostje: - Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, - Dušan Zorko, generalni direktor družbe 2TDK, - Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izgradnjo drugega tira.
Raziskava Slovenska mladina 2018/2019 je pred letom pokazala, da so mladi v Sloveniji v primežu individualizacije, prekarnosti in stresa. Kaj pa sta prinesla zadnje leto in predvsem koronavirus? Povečanje brezposelnosti med mladimi zaradi prekarnih oblik zaposlitve, ki jih je v krizi najlažje prekiniti, še več stresa in negotovosti, korak nazaj pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Zakaj so mladi vedno poraženci gospodarskih kriz in kje iskati rešitve? O razlogih, ozadjih in rešitvah Špela Šebenik in gostje: – Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, – Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus, – dr. Tomaž Deželan z ljubljanske Fakultete za družbene vede, – Samo Hribar Milič, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, – dr. Rudi Klanjšek z mariborske Filozofske fakultete.
Osebna asistenca je koncept, ki najtežjim invalidom omogoča, da lahko živijo neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Da so manj odvisni od pomoči družinskih članov ter da lahko o sebi odločajo sami in da imajo enake možnosti, kot jih imajo drugi ljudje. Osebna asistenca jim zagotavlja podporo pri izvajanju tistih dejavnosti, ki jih zaradi invalidnosti ne zmorejo izvajati sami. V Sloveniji so to zakonsko pravico dobili januarja lani, po letu in devetih mesecih izvajanja pa so vse glasnejše zahteve po spremembi Zakona o osebni asistenci. Število uporabnikov od začetka leta do julija povečalo s 311 na 1818, za osebno asistenco je bilo porabljenih približno 75,6 milijona evrov. Evalvacija Inštituta za socialno varstvo je pokazala na več pomanjkljivosti zakona. Kakšne so, kaj je treba izboljšati in katere anomalije je treba odpraviti? Ali lahko pričakujemo spremembo zakona in kaj bi to pomenilo za uporabnike in kaj za izvajalce osebne asistence? O vsem tem voditeljica Petra Medved in gostje Studia ob 17-ih. Gostje: - Cveto Uršič, državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, - Špela Šušteršič, vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, - Emir Okanovič, podpredsednik Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in uporabnik osebne asistence.
Prenovljeni sistem ravnanja z odpadno embalažo naj bi preprečil, da bodo v komunalah in zbirnih centrih ostajali nepobrani kupi, za odvoz katerih nato plačuje država. V skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalca bo tisti, ki je dal embalažo na trg – torej jo proizvedel ali uvozil – zanjo do konca finančno in organizacijsko odgovoren sam. Tudi embalažnino bodo po novem plačevali vsi brez izjeme. A kako bo država našla vse zavezance, kako bo poskrbljeno za nadzor nad količinami odloženih in prevzetih odpadkov in kdaj bo več pozornosti namenjene recikliranju oziroma uporabi bolj kakovostnih materialov? O vsem tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Katja Buda, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, - Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, - Darja Figelj, direktorica družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh, - Jaka Kranjc, okoljevarstvenik, društvo Ekologi brez meja.
Že leta se vleče spor o tem, ali smejo tudi hrvaški pridelovalci vina uporabljati besedo teran. Evropska komisija jim je to – pod določenimi pogoji - dovolila, čeprav je po zaščiteni označbi porekla teran vino iz grozdja sorte refošk, pridelanega na slovenskem Krasu. Očitali so ji, da je Hrvaški izjemo odobrila zaradi političnih zavezništev in da je s tem ogrozila ves sistem geografskih označb. Slovenija jo je zaradi tega postavila pred Sodišče Evropske unije in zdaj je razsodba znana. O odzivih na neuspeh Slovenije in posledicah z voditeljico Jernejko Drolec, naša dopisnica Mojco Širok iz Luksemburga, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev Terana Marjan Colja in strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar. Predstavljamo tudi stališča pravnikov dr. Petre Weingerl iz Maribora in dr. Matija Damjana iz Ljubljane ter odzive politike.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so iztočnice za Studio ob 17h, ki ga pripravljamo na mednarodni dan pismenosti, ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma, kjer bo potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Branje kot vrednota?, bodo naši gostje direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Spremembe štirih medijskih zakonov, o katerih smo razpravljali to poletje, so večinoma ocenjene kot nesprejemljive, neprimerne, celo škodljive in nevarne. Kako na ministrstvu za kulturo odgovarjajo na pripombe in številne pozive k umiku slabo pripravljenih predlogov? Kaj v teh kriznih časih doživlja, potrebuje in pričakuje slovenski medijski svet? O vsem tem voditeljica Tatjana Pirc in gostje: - Ivan Oven, ki na ministrstvu za kulturo vodi direktorat za medije; - Leo Oblak, ustanovitelj družbe Infonet, ki se v okviru Medijske zbornice pri GZS ukvarja s področjem zakonodaje; - Taja Topolovec, soustanoviteljica in direktorica medija Pod črto; - novinarka STA Alenka Potočnik, podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije. Svoje mnenje o predlaganih posegih v medijske predstavita tudi - dr. Tanja Kerševan Smokvina, strokovnjakinjo za medijske politike, nekdanja državna sekretarko na ministrstvu za kulturo, in - Urban Korenjak, predsednik združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici.
Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti vendarle izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisk kulturnih prireditev? O vsem tem voditelj Urban Tarman z gosti v studiu. Gostje: - zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije - Damjan Damjanović z Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo.
Dva tedna po androidni je aplikacija Ostani zdrav od torka na voljo še za uporabnike applovih naprav in sistema iOS. A po sedanjih podatkih jo je na svoje telefone naložilo le nekaj več kot 50 tisoč uporabnikov, torej približno 2 in pol odstotka prebivalcev Slovenije. Zagotovo premalo, da bi dosegli cilje, ki si jih želijo odgovorni. Bo torej aplikacija dosegla svoj namen in pomagala infektologom v napovedanem drugem valu okužb, ali pa bo že jutri, tudi zaradi dilem v zvezi z zakonitostjo in prostovoljnostjo uporabe, odšla v pozabo. O vsem tem voditelj Robert Škrjanc in gosti: - Boštjan Koritnik, minister za javno upravo - dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki, - Aleš Špetič, nejdanji glasnik digitalnih tehnologij.
Koliko si javni medijski servisi lahko pridobijo zaupanje javnosti, je odvisno tudi od mehanizmov za njihovo finančno in politično neodvisno delovanje. Te v veliki meri uokvirja zakonodaja. Tik pred koncem javne razprave o spremembah medijske zakonodaje pri nas predstavljamo primere delovanja javnih RTV-servisov v sosednjih državah. Kako to, da na Hrvaškem poslanstvo verodostojnega informiranja vse bolj prevzemajo komercialni mediji? Kaj prinaša sprememba zakonodaje o avstrijski radio-televiziji? Za kaj je prikrajšana javnost, če se sprememb loteva po madžarskem modelu, in v kakšnih razmerah nastaja program v Italiji? Kako imuna na politiko je srbska medijska scena in v čem je nemški javni servis preostalim lahko za zgled? Z dopisniki RTV Slovenija v sodelovanju z našo televizijo in voditeljem Luko Robido.
Na prvi šolski dan bomo s pravnico in mediatorko Nino Ano Jäger ter psihologom in predsednikom Strokovnega sveta za splošno izobraževanje Kristijanom Muskom Lešnikom govorili o pouku in odnosih v šoli v obdobju koronavirusa. Potrebnega bo veliko prilagajanja in potrpežljivosti. Z dopisniki bomo izmerili utrip na nekaterih šolah, poudarili pomen naložb v infrastrukturo, vlogo vaških šol za življenje kraja in posebne izzive šol v nekaterih mestnih okoljih. O vsem tem z voditeljico Natašo Lang, dopisniki in gosti.
Letošnji Blejski strateški forum bo, kot kaže, prizorišče enega od najmočnejših političnih srečanj, kar smo jih kdaj pripravili v Sloveniji. Vsaj sedem gostujočih držav bo zastopanih na najvišji ravni. Rdeča nit bodo med drugim varnostna vprašanja, ki od hladne vojne naprej še niso bila tako neposredno povezana z našim vsakodnevnim življenjem. Ali je Evropska unija sposobna skupaj odgovoriti nanja ter enakomerno porazdeliti breme in odgovornost? Ali pa smo priča nastajanju novih zavezništev? O vsem tem Marjan Vešligaj s sogovorniki v Studiu ob 17ih neposredno z Bleda.
Mediji so v trenutni situaciji v svetu pogosto edini stik s športom. Ker gledalcev ni na prizoriščih, se spreminjajo odnosi med mediji, organizatorji in športnimi zvezami. V oddaji razgrinjamo, kdo je pri tem najbolj izpostavljen in na kakšen način medijske hiše pridobijo pravico do poročanja s športnih dogodkov. Kaj medijske pravice prinesejo organizatorjem tekmovanj in kako se jim morajo prilagajati športniki in športne zveze? Kako šport in mediji sobivajo v večjih, ekonomsko bogatejših državah in kako v Sloveniji? Kakšna je pri vsem tem vloga in kakšne so pravice javnih medijev? Kakšen potencial ima slovenski medijski in športni prostor? Odgovore na vsa ta vprašanja išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - Matic Švab, poslovni direktor Olimpijskega komiteja Slovenije, - Gregor Peternel, odgovorni urednik športnega programa Televizije Slovenija, - Tomaž Šušteršič, generalni sekretar največjih tekmovanj v Planici, - Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus.
V svetu vsako leto zavržemo 92 milijonov ton oblačil, proizvodnja novih pa skokovito narašča. Ob tem je tekstilna industrija odgovorna za petino onesnažene vode na svetu in desetino toplogrednih izpustov. Kako to spremeniti, da bo tudi tekstilna in oblačilna panoga bolj trajnostno naravnana? Enega od odgovorov ponuja evropski projekt o recikliranju tekstila, pri katerem je ključno slovensko znanje in v okviru katerega so v Mariboru postavili prvo demonstracijsko linijo za kemijsko recikliranje na svetu. O teh in drugih rešitvah se je Nina Slaček v pomladni Intelekti pogovarjala s tehniško vodjo projekta, Aleksandro Lobnik z mariborske Strojne fakultete in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, Katjo Simončič z Inštituta za kriminologijo in vodjo Zavoda za pravično trgovino Tri muhe Živo Lopatič.
Trg z zelenjavo pri nas je eden od najbolj neurejenih. So krivi pridelovalci s slabo organiziranostjo ali zakonodaja, ki omogoča nepreglednost? Slovenski tržni pridelovalci poročajo, da nimajo kam prodati zelenjave, na trgovskih policah pa je - razen na vrhuncu sezone - več uvoženih kot doma pridelanih vrtnin. Država spodbuja postavitve novih rastlinjakov, s katerimi bi povečali stabilnost oskrbe z zelenjavo. Nekateri trgovci in dobavitelji že sklepajo pogodbe, ki so temelj načrtovane zelenjadarske proizvodnje. Ob koncu glavne sezone prodaje sveže zelenjave Jernejka Drolec s predstavniki zelenjavne verige ocenjuje, kakšna je bila ta sezona in kako se pripraviti na prihodnjo. Gostje: - Jože Podgoršek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, - Patricija Pirnat, predsednica zelenjavne verige SLO; - Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze SLO; - Tina Bibič, direktorica svežega programa (sadje, zelenjava) v Mercatorju. - Branko Majerič, tržni pridelovalec zelenjave iz Moškanjcev na Ptujskem polju, član odbora za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici.
Goriška regija je posledice epidemije občutila prej kot ostala območja v državi. Zaprtje meje z Italijo je ohromilo življenje, saj je gospodarstvo neposredno in posredno močno odvisno od italijanskega tržišča in gostov in sosednje države. Oblikovala se je Iniciativa Rešimo Goriško, ki je na odločevalce naslovila prošnjo, da v luči zaostrenih razmer regijo podpre z dodatnimi ukrepi. To se ni zgodilo, meja se je znova odprla in življenje se počasi vrača v stare tirnice. V oddaji iz novogoriškega studia Radia Koper voditeljica Ingrid Kašca Bucik s sogovorniki razgrinja zdajšnje stanje in priprave na morebitno vnovično zaostritev razmer. Gostje: - župan mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič, - predsednik uprave Hit Tomaž Repinc, - pobudnik iniciative Rešimo Goriško Marino Furman, - predsednik območne Obrtne zbornice Zoran Simčič.
Še vedno velja, da bodo prvega septembra v šolo odšli vsi učenci in dijaki. Tako kot tudi v večini evropskih držav. Seveda pa bo končna odločitev odvisna predvsem od epidemiološke situacije. Različni možni scenariji so pripravljeni, šole pa se že pospešeno pripravljajo na priporočene omejitve. Kako bo potekal pouk, kakšna bo kakovost, kaj bo okrnjeno in kaj spremenjeno? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Natašo Lang.
Organizacija in izvedba glasbenega festivala je tudi v povsem vsakdanjih okoliščinah precej zahtevno delo, letošnja negotova situacija ob soočanju z ukrepi za zajezitev epidemije pa je ustaljena pravila obrnila na glavo. Mnogo festivalov je bilo prestavljenih ali povsem odpovedanih, le redki organizatorji so se v teh okoliščinah odločili, da po svojih najboljših močeh vseeno izpeljejo prilagojene programe in tako obiskovalcem ponudijo živo, neposredno koncertno izkušnjo. O izzivih letošnjega festivalskega poletja bodo v današnjem Studiu ob 17.00 spregovorili: direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, umetniški vodja Festivala Radovljica Domen Marinčič, organizator tolminskega festivala Punk Rock Holiday Andrej Sevšek, programski vodja festivala Trnovfest Iztok Kurnik in predstavnik koalicije glasbene stroke David Morgan. Pogovor bo vodila glasbena urednica Teja Klobčar.
Napovedane spremembe medijske zakonodaje so neprijazne tudi do regionalnih medijev, čeprav prav ti pripovedujejo realnost tamkajšnjega prostora ter govorijo in pišejo o identiteti bližnjega okolja, o vrednotah in ambicijah. Še zlasti se ta nepogrešljivost pokaže v kriznih razmerah. Kakšna sta vloga in pomen regionalnih medijev Radia Televizije Slovenija v Mariboru in Kopru ter kaj vse nastaja znotraj teh centrov v današnjem Studiu ob 17h, ki z gosti in novinarkama Vesno Martinec in Barbaro Kampos poteka med radijskima studiema iz Kopra in Maribora.
Neveljaven email naslov