Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vlada je vendarle končala agonijo Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji, ki je bil leto in pol prepuščen financiranju le iz sredstev od prodaje svojega lastnega premoženja. Rudnik je dobil del nujno potrebnih sredstev za vzdrževanje nezalitega dela jame, izvajanje monitoringa in plače zaposlenih. Zakaj je črpanje vode iz rovov pod Idrijo takó pomembno, kako je mogoče, da je za to po novem odgovorno ministrstvo za kulturo, in kakšni izzivi še čakajo državo v zvezi z reševanjem problematike idrijskega rudnika, boste izvedeli v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Brus.
Vlada je vendarle končala agonijo Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji, ki je bil leto in pol prepuščen financiranju le iz sredstev od prodaje svojega lastnega premoženja. Rudnik je dobil del nujno potrebnih sredstev za vzdrževanje nezalitega dela jame, izvajanje monitoringa in plače zaposlenih. Zakaj je črpanje vode iz rovov pod Idrijo takó pomembno, kako je mogoče, da je za to po novem odgovorno ministrstvo za kulturo, in kakšni izzivi še čakajo državo v zvezi z reševanjem problematike idrijskega rudnika, boste izvedeli v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Brus.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je vendarle končala agonijo Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji, ki je bil leto in pol prepuščen financiranju le iz sredstev od prodaje svojega lastnega premoženja. Rudnik je dobil del nujno potrebnih sredstev za vzdrževanje nezalitega dela jame, izvajanje monitoringa in plače zaposlenih. Zakaj je črpanje vode iz rovov pod Idrijo takó pomembno, kako je mogoče, da je za to po novem odgovorno ministrstvo za kulturo, in kakšni izzivi še čakajo državo v zvezi z reševanjem problematike idrijskega rudnika, boste izvedeli v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Brus.
Vlada je vendarle končala agonijo Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji, ki je bil leto in pol prepuščen financiranju le iz sredstev od prodaje svojega lastnega premoženja. Rudnik je dobil del nujno potrebnih sredstev za vzdrževanje nezalitega dela jame, izvajanje monitoringa in plače zaposlenih. Zakaj je črpanje vode iz rovov pod Idrijo takó pomembno, kako je mogoče, da je za to po novem odgovorno ministrstvo za kulturo, in kakšni izzivi še čakajo državo v zvezi z reševanjem problematike idrijskega rudnika, boste izvedeli v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Brus.
Cepiti se ali ne cepiti se? Mnenja na tem področju so zelo deljena. Čeprav se z dovolj visoko precepljenostjo zagotavlja kolektivno imunost, nekateri starši odklanjajo cepljenje. Ravno dvom o tem Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med 10 največjih groženj svetovnega javnega zdravstva v tem letu. Kako prepričati dvomljivce oziroma nasprotnike? Zakaj nekatere države napovedujejo ukrepe proti staršem otrok, ki niso cepljeni? O tem v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.
Iran je leto po odstopu Združenih držav iz zgodovinskega jedrskega sporazuma začel zmanjševati svoje prostovoljne zaveze glede jedrskega programa, za začetek tudi glede obogatenega urana. Preostalih pet podpisnic je pozval, naj zagotovijo uresničevanje svojih zavez in se uprejo ameriškim naftnim pritiskom. Evropska unija je zavrnila iranski ultimat, o tem pa danes razpravljajo tudi evropski zunanji ministri. O tem, ali se tudi Evropa podreja ameriškemu izsiljevanju in kaj bo naslednji korak Združenih držav, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Rajko Pervanje.
Radio Študent že 50 let oddaja alternativni program. Radijska postaja, ki je nastala iz socialnih študentskih protestov, je imela pomembno vlogo v nastajanju civilne družbe in ob demokratizaciji. Radio Študent je ohranil kritično ost, je pa tudi medij, ki ponuja marsikatero alternativno vsebino in izuri številne mlade novinarke in novinarje. Voditelj Studia ob sedemnajstih bo tokrat Tomaž Gerden.
9. maja se je v Evropi končala druga svetovna vojna in na pogorišču je zrastla nova Evropa z željo po trajnem miru. Evropska unija je verjetno najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini, zato je pred leti dobila Nobelovo nagrado. V Studiu ob 17h se bomo vprašali, ali je samo mir dovolj oziroma ali je to najmanj ali največ, kar lahko pričakujemo od Evropske unije. V razpravi z gosti bo Matjaž Trošt iskal prednosti, slabosti in pomanjkljivosti sedanje evropske ureditve.
Prvo soočenje kandidatov parlamentarnih strank pred Evropskimi volitvami. Je Evropska unija pripravljena na ohlajanje gospodarske rasti, bomo pomanjkanje delovne sile rešili s priseljevanjem? Bo Unija zagotovila dostojne pokojnine, bo končno zagotovila enake priložnosti za vse ali pa bo mlade še naprej pustila na prepihu prekarnosti? Voditelja Urška Jereb in Luka Robida.
Odpadki v Sloveniji se kopičijo, za sežig gorljivih preostankov pa skoraj nimamo primernih objektov. Cene odvoza in sežiga, ki so poskočile v nebo, prinašajo veliko okoljsko nevarnost. Lokalne skupnosti, lastnice centrov, se z zadevo spopadajo vsaka po svoje. Kako velika težava so takšni odpadki v Sloveniji in kako namerava država, ki je po zakonu dolžna poskrbeti za sežig odpadkov, reševati vse bolj žgoč problem, v Studiu ob 17-ih s Karmen Štrancar Rajevec.
Čez nekaj manj kot tri tedne bomo volili osem poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Po mnenju poznavalcev razmer bodo to najpomembnejše evropske volitve doslej. Danes se tudi na RTV Slovenija začenja volilna kampanja. V Studiu ob 17.00 bomo iskali odgovore na vprašanja, kaj lahko tokrat pričakujemo na evropskih volitvah, kdo lahko največ izgubi in kdo pridobi, katere so evropske vrednote, bo tokrat vendarle volilo več upravičencev kot v preteklosti?
3. maj je svetovni dan svobode medijev. Po oceni organizacije Novinarji brez meja razmere zbujajo skrb. Tudi v Sloveniji novinarke in novinarji doživljajo pritiske, grožnje in žalitve. O tem bodo v oddaji govorili Tjaša Slokar Kos, POP TV, Uroš Esih, novinar Večera, Matjaž Gruden, Svet Evrope, in dr. Andrej Stopar z Radia Slovenija. Voditeljica Tatjana Pirc.
Čeprav so potovanja – tudi zaradi cenovne dostopnosti – postala del vsakdana, ne smemo spregledati slabega vpliva turizma na okolje. Panoga bo morala prevzeti odgovornost in takšno ravnanje se pričakuje tudi od turistov. Kaj vse razumemo s pojmom odgovorni turizem? Kako spremeniti dozdajšnje potovalne navade? Zakaj se na dopustu obnašamo drugače kot običajno? Z voditeljico Tino Lamovšek.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Prihodnost balkanskih držav je v Evropski uniji, so že davnega leta 2003 zapisali predsedniki držav in vlad Unije. Od takrat se je sicer veliko spremenilo v državah Zahodnega Balkana, a še vedno pomanjkljivo deluje pravna država, razširjena je korupcija, kršene so človekove pravice, nerešena so nekatera mejna vprašanja. Evropska vrata ostajajo priprta. Države Zahodnega Balkana pa se spopadajo z vse večjim odlivom prebivalstva. So evropska vrata v resnici odprta le še za poceni delovno silo ? V oddaji Studio ob 17h, ki jo bo vodil Marjan Vešligaj.
Politična nestabilnost, visoka brezposelnost mladih in vzpon skrajne desnice so problemi, značilni tudi za Španijo. V kampanji pred včerajšnjimi predčasnimi volitvami smo slišali tudi zelo hude obtožbe na račun katalonskih oblasti. Katalonsko vprašanje ostaja hud politični problem. O prihodnosti Španije po volitvah v Studiu ob 17h s Špelo Novak.
Kako napisati dober esej? V Studiu ob 17.00 maturantom dajemo konkretna navodila za pisanje eseja, pojasnjujemo ocenjevanje in jih opozarjamo na to, kje lahko izgubijo največ točk. Esej iz maternega jezika prispeva kar polovico končne ocene slovenščine na maturi. Nekaj pozornosti bomo namenili tudi vsebini: z dijaki Gimnazije Šentvid in njihovo profesorico slovenščine bomo primerjali obe obvezni deli ter navedli poglavitne podobnosti in razlike med romanoma Angel pozabe in Francoski testament. Avtorici sta Špela Šebenik in Tadeja Bizilj.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Evropska osemindvajseterica si je kot enega od ciljev zastavila ambiciozno energetsko in podnebno politiko, ki naj bi čez tri desetletja pripeljala do ničelnih neto izpustov toplogrednih plinov. V Evropski uniji se delež obnovljivih virov vsako leto povečuje, poraba energije pa zmanjšuje, kar jo umešča med vodilne na svetu v boju proti podnebnim spremembam. A na tej poti bo treba odgovoriti na številna vprašanja; kako zagotoviti varnost ob precejšnji uvozni odvisnosti, koliko svobode prepustiti državam pri določanju nacionalnih energetskih mešanic, kako se bo na spremembe odzval skupni evropski trg in kako se ob postopnem draženju energije spopasti z energetsko revščino.
Prva napoved konca knjige sega že v 16. stoletje. Neki angleški tiskar je takrat ocenil, da knjige ne bodo več dolgo, saj ljudje veliko raje pijančujejo, plešejo in kockajo. Toda knjiga je preživela številne napovedi svojega konca, tudi tiste ob razmahu elektronskih medijev, čeprav se zdi, da njeno preživetje visi na nitki. Zakaj je tiskana knjiga še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine? Kako jo zaznamuje digitalna doba? Kakšne so bralne navade v Sloveniji, Avstriji in Italiji? Več v oddaji, ki jo ob svetovnem dnevu knjige pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija.
Ljubljanski metropolit monsinjor Stanislav Zore razmišlja o pomenu velikonočnih praznikov in o razmerah v slovenski Katoliški cerkvi. Ta se srečuje z zmanjšanjem števila duhovnikov in vernikov, hkrati pa kaže tudi znamenja preroda: »Kot se manjša število vernih, se veča število aktivnih. Če primerjamo številke, na primer pri zakonskih skupinah: koliko jih je danes v naših župnijah, ki jih pred desetletji ni bilo! Pred štiridesetimi leti so se pravzaprav šele začele, danes jih je na stotine.« Ker je duhovnikov manj, Cerkev išče izhod v združevanju župnij. »Povezati moramo posamezna pastoralna območja med seboj. Glede na to, kako okolje skupaj živi, skupaj diha, smo oblikovali merila, po katerih presojamo, katere župnije bi sodile skupaj,« je v velikonočnem intervjuju povedal ljubljanski nadškof. Opredelil se je tudi do polemik o evtanaziji in obsodil primere pedofilije.
Kaj je fracking in kako uničujoč je za okolje? Čeprav naj bi bile pod površjem Petišovskega polja kar (naše) desetletne zaloge plina, pa že leta zaradi načina pridobivanja s hidravlično stimulacijo ali frackingom povečanemu obsegu črpanja nasprotujejo številni prebivalci in okoljevarstveniki, slovenski koncesionar pa se skupaj z britanskim partnerjem trudi pridobiti vsa potrebna dovoljenja za črpanje in čiščenje plina pri nas v Petišovcih.
Drugi obvezni del maturitetnega eseja zajema delo francoskega pisatelja ruskih korenin Andreja Makina. V Francoskem testamentu avtor sicer v ospredje postavlja intimno življenje posameznikov, hkrati pa je zgodba o odraščanju pri francoski babici v Sovjetski zvezi tako prepletena s takratnim političnim dogajanjem, da se pred nami razgrneta tako ruska zgodovina dvajsetega stoletja kot podoba Francije. O ključnih značilnostih romana smo govorili z dijaki II. gimnazije Maribor in njihovim profesorjem slovenščine ter tako letošnjim maturantom pomagali pri pripravi na prvo dejanje splošne mature.
Ob vsesplošnem ohlajanju gospodarske rasti se Evropska unija sooča z odhodom drugega največjega plačnika v proračun, Združenega kraljestva. Povezava vse bolj zaostaja za svetovno velesilo Kitajsko in se spopada s številnimi notranjimi izzivi. Med njimi so v ospredju sestava prihodnjega proračuna, podnebne spremembe in socialna politika.
Neveljaven email naslov