Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Psihologija množic v našem vsakdanu

30.03.2016

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani in Američanke tako množično podpirajo? Zakaj so se Slovenci nedavno tako številčno poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v smrt? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo.

Kaj vse nas danes kot množico definira? So to družabna omrežja? Je to lahko uspešen športnik, kot je Peter Prevc, ki v nekem trenutku poenoti celo državo? Je to lahko čudna kombinacija protislovij, ki jo uteleša Donald Trump,  ali zgolj uničujoča ideja, ki vodi islamske skrajneže?

Če pogledamo zgodovino, pravi Aljoša Bagola, kreativni direktor skupine Pristop, je imela vsaka civilizacija svoj kreativni monopol, ki je programiral in definiral množice tistega časa. Zadnji večji kreativni monopol je bil Holywood. Danes je to Silicijeva dolina, ki oblikuje nova, moderna priporočila za obnašanje in kjer izumi Steva Jobsa še vedno kraljujejo. »Kot vsaka revolucija v zgodovini pa je tudi ta potrebovala svojega zastavonošo; v tem primeru je bila to ženska – Kim Kardashian, ki je Jobsov izum – kamero na sprednji strani zaslona, uporabila za t.i. selfie, ki je programiral milijarde ljudi na celem svetu«, še poudarja Aljoša Bagola. Pri definiranju obnašanja množic igra po njegovem mnenju najbolj pomembno vlogo kombinacija tehnologije, ki je sposobna spremeniti obnašanje ljudi in kreativnih monopolov, ki določajo trende.

Sodobnost je s svojim tehnološkim znanjem povzročila tudi povsem novo formiranje množic. Telefoni, mobilni telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Fenomen, ki obeleža sedanjost pa je dejstvo, da imamo hiper informiranost ljudi na eni strani in popolno indiferenco posameznikov na drugi strani.  Kot pojasnjuje novinar in raziskovalec medijev Lenart J. Kučič, še nikoli do sedaj nismo bili izpostavljeni takšni količini informacij in še nikoli do sedaj ni bilo v življenju tako malo smisla. Eden izmed osnovnih psiholoških mehanizmov človeka je iskanje potrditve in družabna omrežja nudijo ljudem ravno to, da lahko še za tako noro idejo, dilemo, strah ali katerokoli drugo čustvo najdeš toliko somišljenikov, ki ti dajejo občutek, da nisi sam. Lahko bi rekli, da so družabna omrežja mikro množice, vendar ne predstavljajo velikih gibanj, ki bi imela trajne učinke na širšo družbo. Kot še dodaja Lenart J. Kučič, ne smemo pozabiti na dejstvo, da se nobeno politično gibanje do sedaj ni formiralo preko interneta, temveč je v ozadju ogromno človeškega dela, tradicije, informiranosti, klasične organizacije in trdnih osebnih vezi.

Da družabna omrežja ne predstavljajo pravih množic meni tudi psiholog Iztok Žilavec, ki pravi, da je splet zgolj orodje, s katerim lahko ljudje lažje lansirajo svoje ideje. Množica nastane šele, ko se skupina somišljenikov fizično zbere na enem mestu, šele takrat lahko tudi govorimo o psiholoških mehanizmih in učinkih, ki se sprožijo v ljudeh, kadar so priključeni večji množici ljudi.

 

Še pred kratkim si je skoraj vsak Slovenec želel, da bi bil Peter Prevc. Kakšna je razlaga za tako masovno identifikacijo nekega naroda z uspešnim športnikom? Ljudje stremimo k temu, da se dobro počutimo, pravi psiholog Iztok Žilavec in ko podpiramo športnika, ki je uspešen, enostavno postanemo del tega uspeha. Hkrati se ljudje večinoma identificiramo s tistimi osebami, za katere menimo, da bi lahko njihove uspehe, v neki drugi situaciji, dosegli tudi sami. Uspešen športnik ne moreš postati preko zvez in poznanstev. Pri športnikih je uspeh vedno posledica nekega osebnega truda, zato se ljudje tako zlahka z njimi tudi poistovetijo.

Uspeh kot magnet privlačnosti pa deluje tudi pri Donaldu Trumpu, milijarderju z domnevno sanjskim stilom življenja, ki ga (kot izgleda) na njegovi poti v predsedniško palačo, zaenkrat ne more zaustaviti nihče. Kot pravi, dr. Bogomil Ferfila, Donald Trump nima izdelanega ne ekonomskega instrumenatrija, ne političnih in ne varnostnih politik. Hkrati pa množica, ki jo nagovarja v veliki meri sploh ne zahteva racionalnih politik, temveč se zadovoljuje s frazami, dovtipi, žaljivkami in šalami. S tem se strinja tudi Iztok Žilavec, ki pojasnjuje, da Trump v ljudeh enostavno sproža negativna čustva in je zato tudi popularen. Njegov uspeh je seveda v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da obvlada medije, ki so mu letos namenili za 3 milijarde več medijskega prostora kot vsem ostalim. Hkrati pa je dolgočasno ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, v predvolilno kampanjo pa vnesel vznemirljivost, šokantnost in kontraverznost, ki tudi sicer poganjajo medijsko industrijo.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Psihologija množic v našem vsakdanu

30.03.2016

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani in Američanke tako množično podpirajo? Zakaj so se Slovenci nedavno tako številčno poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v smrt? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo.

Kaj vse nas danes kot množico definira? So to družabna omrežja? Je to lahko uspešen športnik, kot je Peter Prevc, ki v nekem trenutku poenoti celo državo? Je to lahko čudna kombinacija protislovij, ki jo uteleša Donald Trump,  ali zgolj uničujoča ideja, ki vodi islamske skrajneže?

Če pogledamo zgodovino, pravi Aljoša Bagola, kreativni direktor skupine Pristop, je imela vsaka civilizacija svoj kreativni monopol, ki je programiral in definiral množice tistega časa. Zadnji večji kreativni monopol je bil Holywood. Danes je to Silicijeva dolina, ki oblikuje nova, moderna priporočila za obnašanje in kjer izumi Steva Jobsa še vedno kraljujejo. »Kot vsaka revolucija v zgodovini pa je tudi ta potrebovala svojega zastavonošo; v tem primeru je bila to ženska – Kim Kardashian, ki je Jobsov izum – kamero na sprednji strani zaslona, uporabila za t.i. selfie, ki je programiral milijarde ljudi na celem svetu«, še poudarja Aljoša Bagola. Pri definiranju obnašanja množic igra po njegovem mnenju najbolj pomembno vlogo kombinacija tehnologije, ki je sposobna spremeniti obnašanje ljudi in kreativnih monopolov, ki določajo trende.

Sodobnost je s svojim tehnološkim znanjem povzročila tudi povsem novo formiranje množic. Telefoni, mobilni telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Fenomen, ki obeleža sedanjost pa je dejstvo, da imamo hiper informiranost ljudi na eni strani in popolno indiferenco posameznikov na drugi strani.  Kot pojasnjuje novinar in raziskovalec medijev Lenart J. Kučič, še nikoli do sedaj nismo bili izpostavljeni takšni količini informacij in še nikoli do sedaj ni bilo v življenju tako malo smisla. Eden izmed osnovnih psiholoških mehanizmov človeka je iskanje potrditve in družabna omrežja nudijo ljudem ravno to, da lahko še za tako noro idejo, dilemo, strah ali katerokoli drugo čustvo najdeš toliko somišljenikov, ki ti dajejo občutek, da nisi sam. Lahko bi rekli, da so družabna omrežja mikro množice, vendar ne predstavljajo velikih gibanj, ki bi imela trajne učinke na širšo družbo. Kot še dodaja Lenart J. Kučič, ne smemo pozabiti na dejstvo, da se nobeno politično gibanje do sedaj ni formiralo preko interneta, temveč je v ozadju ogromno človeškega dela, tradicije, informiranosti, klasične organizacije in trdnih osebnih vezi.

Da družabna omrežja ne predstavljajo pravih množic meni tudi psiholog Iztok Žilavec, ki pravi, da je splet zgolj orodje, s katerim lahko ljudje lažje lansirajo svoje ideje. Množica nastane šele, ko se skupina somišljenikov fizično zbere na enem mestu, šele takrat lahko tudi govorimo o psiholoških mehanizmih in učinkih, ki se sprožijo v ljudeh, kadar so priključeni večji množici ljudi.

 

Še pred kratkim si je skoraj vsak Slovenec želel, da bi bil Peter Prevc. Kakšna je razlaga za tako masovno identifikacijo nekega naroda z uspešnim športnikom? Ljudje stremimo k temu, da se dobro počutimo, pravi psiholog Iztok Žilavec in ko podpiramo športnika, ki je uspešen, enostavno postanemo del tega uspeha. Hkrati se ljudje večinoma identificiramo s tistimi osebami, za katere menimo, da bi lahko njihove uspehe, v neki drugi situaciji, dosegli tudi sami. Uspešen športnik ne moreš postati preko zvez in poznanstev. Pri športnikih je uspeh vedno posledica nekega osebnega truda, zato se ljudje tako zlahka z njimi tudi poistovetijo.

Uspeh kot magnet privlačnosti pa deluje tudi pri Donaldu Trumpu, milijarderju z domnevno sanjskim stilom življenja, ki ga (kot izgleda) na njegovi poti v predsedniško palačo, zaenkrat ne more zaustaviti nihče. Kot pravi, dr. Bogomil Ferfila, Donald Trump nima izdelanega ne ekonomskega instrumenatrija, ne političnih in ne varnostnih politik. Hkrati pa množica, ki jo nagovarja v veliki meri sploh ne zahteva racionalnih politik, temveč se zadovoljuje s frazami, dovtipi, žaljivkami in šalami. S tem se strinja tudi Iztok Žilavec, ki pojasnjuje, da Trump v ljudeh enostavno sproža negativna čustva in je zato tudi popularen. Njegov uspeh je seveda v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da obvlada medije, ki so mu letos namenili za 3 milijarde več medijskega prostora kot vsem ostalim. Hkrati pa je dolgočasno ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, v predvolilno kampanjo pa vnesel vznemirljivost, šokantnost in kontraverznost, ki tudi sicer poganjajo medijsko industrijo.


26.12.2022

Kultura v letu 2022

Med dogodki na področju kulture, ki so v iztekajočem se letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta, so vredni pozornosti. O kulturi v letu 2022 Aleksander Čobec.


23.12.2022

Tedenski aktualni mozaik z Eriko Štular

Po desetletju Boruta Pahorja v predsedniško palačo prihaja prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Lahko postane mati naroda, si to sploh želimo in potrebujemo, se sprašujemo? Komentiramo skrajno napete razmere v zdravstvu, kjer se je kot najšibkejši člen pokazalo primarno zdravstvo, rešitev pa še ni na vidiku. Za energetsko draginjo v gospodarstvu so rešitve ponudili na evropski ravni, a so po mnenju nekaterih zgolj navidezne. V oddaji pa tudi o brezizhodnem položaju v Ukrajini po desetih mesecih vojne, položaju sodstva in navdihujočih dosežkih nagrajenih slovenskih znanstvenikov.


22.12.2022

Gospodarstvo v primežu energetske krize

Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.


21.12.2022

Pogovor s predsednikom države ob koncu mandata

Borut Pahor se po desetih letih in dveh mandatih poslavlja od položaja predsednika republike. Kako je sam doživljal to desetletje, kako ocenjuje svojo vlogo in kako odgovarja kritikom? Kje so Slovenija, Evropa in svet konec leta 2022, kakšni izzivi jih čakajo in kaj bo Borut Pahor počel po 23. decembru? O vsem tem v zadnjem velikem intervjuju še aktualnega predsednika republike v Studiu ob 17.00 na Prvem programu.


20.12.2022

Kakšno bo življenje ob hrvaški meji brez nadzora?

Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.


19.12.2022

Zdravstvo na robu prepada – kako do družinskih zdravnikov

Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše čase obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.


16.12.2022

Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

Komu je spodrsnilo na domačem političnem parketu ob prvi zamenjavi v vladi Roberta Goloba? Kako se je premier vrtel na evropskem parketu, tako pred poslanci kot med voditelji? So njihova nesoglasja glede načinov za brzdanje cen energije in korupcijska afera v evropskem parlamentu del iste hibridne vojne proti Zahodu ali je oboje predvsem odraz pohlepa? Je pravi odgovor – po mnenju novega direktorja finančne uprave - lahko tudi finančna policija?


15.12.2022

Vrh EU: kako obvarovati evropsko gospodarstvo pred posledicami vojne v Ukrajini

Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve;dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede;dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.


14.12.2022

Smo res vključujoča družba - tudi za ljudi z intelektualno oviranostjo?

Ali v Sloveniji zagotavljamo dovolj nastanitvenih kapacitet za ljudi z intelektualno oviranostjo, ki bi želeli bivati zunaj institucij s podporo v domačem okolju? Kakšno podporo mora pri tem zagotavljati država? Kakšno naj bo preoblikovanje varstveno delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo, da bodo po meri uporabnika? Ali deinstitucionalizacija na tem področju poteka prepočasi? Zakaj predalčkamo invalide glede njihovih pravic po različnih zakonih, namesto da bi bile v ospredju njihove individualne potrebe? O vsem tem voditeljica Petra Medved s politiki, uradniki, raziskovalci in uporabniki. Gostje: Andrejka Znoj, direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mateja Jenko Paš, podsekretarka iz strokovne službe direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo;dr. Špela Režun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije in direktorica VDC Zasavje; Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije.


13.12.2022

Organizacija SP v Planici mora biti povezana s skrbjo za naravo in okolje

Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.


12.12.2022

Tekma za vrh Olimpijskega komiteja Slovenije

Slovenski šport bo dobil tretjega predsednika Olimpijskega komiteja v zgodovini države. Po šestih mandatih pokojnega dr. Janeza Kocijančiča in dveh Bogdana Gabrovca se za najuglednejši športni položaj potegujejo trije kandidati. Janez Sodržnik in Tomaž Barada sta bila v zadnjem mandatu podpredsednika OKS, Franjo Bobinac pa je vodil rokometno zvezo. Volilna skupščina bo v petek v Ljubljani. Vsi trije kandidati so svoje poglede na razmere v slovenskem športu in vizijo za njegovo prihodnost pred tem razgrnili v Studiu ob 17.00 z Urošem Volkom.


09.12.2022

Tedenski aktualni mozaik z Darjo Groznik

Namesto prazničnega veselega decembra smo po koncu zahtevnega supervolilnega leta dobili še frontalni spopad premiera s policijsko ministrico in napoved njenega odstopa. Kdo ima prav in kaj obračun pomeni za policijo, ugled vlade in politično stabilnost? Komentiramo tudi (ne)upravičenost odločitve zdravniškega sindikata Fides za stavko v januarju, razloge za nezadovoljstvo gospodarstva z ukrepi za blažitev energetske draginje in dokončno potrditev vstopa Hrvaške v schengen z odpravo mejnega nadzora z novim letom. Kritični pregled tedna ta petek z Darjo Groznik.


08.12.2022

Hrvaška vstopa v schengen – med geopolitiko in življenjem ob meji

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.


07.12.2022

Kako bomo zmanjševali uporabo pesticidov (pri nas in v Uniji)

Evropska unija se je v Strategiji ''od vil do vilic'' zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev. Zakonodajni predlog, po katerem naj bi na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, povsem prepovedali njihovo uporabo, je v Sloveniji doživel silovit odpor. Kmetje so ga označili za okoljsko norost, saj takšna območja pokrivajo polovico slovenskega ozemlja. Tudi kmetijsko ministrstvo se je postavilo na stran tistih članic Unije, ki zahtevajo prožnost oziroma omilitev ostrih zahtev, češ da bo sicer ogrožena prehranska varnost. Kaj so Sloveniji prinesla dozdajšnja pogajanja? Kako bomo opuščali in s čim nadomeščali pesticide ter hkrati pridelali dovolj hrane? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: dr. Jernej Drofenik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;Jernej Redek, konvencionalni kmet, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije;Zvone Černelič, ekološki in biodinamični kmet, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje;Primož Žigon, koordinator za integrirano varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


06.12.2022

Energetske zadruge – priložnost za samooskrbo?

Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.


05.12.2022

Upanje za slovensko knjigo v Frankfurtu

Po slovenskem knjižnem sejmu se je konec tedna končal še e-knjižni sejem. Slovenija zdaj vse sile usmerja v častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki ga je prevzela od Španije. V javnosti ostajata negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Ali prvi obrisi naše predstavitve zbujajo upanje, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno slovensko gostovanje na tej osrednji svetovni založniški platformi? Kako potekajo priprave in kakšna so (lahko) pričakovanja glede Frankfurta 2023, v reprizi pogovora Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar; nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.


02.12.2022

Tedenski aktualni mozaik z Lukom Robido

Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.


01.12.2022

Soočenje županskih kandidatov v drugem krogu - Maribor, Nova Gorica, Celje

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.


30.11.2022

Soočenje županskih kandidatov v drugem krogu - Kranj, Krško in Murska Sobota

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.


29.11.2022

Dolgotrajna oskrba po referendumu – odlaganje ali priložnost?

Kljub prepričljivi potrditvi novele zakona o dolgotrajni oskrbi na nedeljskem superreferendumu se zdi, da ljudje ne vedo prav dobro, kakšne pravice imajo zdaj in kaj konkretno zanje pomeni izid referenduma. Eno pa je gotovo – zmaga vladi nalaga dodatno odgovornost, da v pridobljenem letu dni najde rešitve za luknjičav sistem dolgotrajne oskrbe. Naloga je orjaška, najti bo treba finančni vir in kadre, niti uvajanje novih davkov niti sprejemanje delavcev iz tujine pa ni priljubljeno ali enostavno. Kaj torej čaka oskrbovance, ki že zdaj plačujejo preveč, kaj bo s 15 tisočimi s čakalnega seznama in s prošnjami za pomoč na domu? Kje rešitve vidijo vlada, izvajalci in oskrbovanci, preverja voditeljica Alenka Terlep s predstavniki ministrstev, socialnih zavodov, zavarovalnice in uporabnikov.


Stran 23 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov