Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
Zlom zdravstva in moralni zlom družbe. Ekstremni egoizem. Največja mobilizacija v zdravstvu v samostojni Sloveniji. Osvetljujemo ozadje teh težkih besed in iščemo izhod iz te slepe ulice. Ali k izhodu vodi tudi odstavljanje šolske ministrice, se sprašujemo ob robu parlamentarne razprave o interpelaciji. In še: bo pravkar sprejet rekordni proračun države položaj olajšal ali dodatno zapletel. V kritičnem pregledu tedna z Marjanom Vešligajem tudi kritično o hibridni vojni na poljsko-beloruski in oblikovanju nove evropske obrambne vizije.
Šolsko leto se je na srečo začelo s poukom v učilnicah. Vsaj za najranljivejše otroke je to ključno, saj jim šole predstavljajo močan varovalni dejavnik. A to ni rešilo duševnih stisk otrok. Ne moremo kar pozabiti, da so samo na ljubljanski pediatrični kliniki lani sprejeli za 50 odstotkov več mladih z anoreksijo in po poskusu samomora. Boja s posledicami nenormalnega obdobja v življenju otrok in mladih še zdaleč ni konec – tudi zato, ker duševno zdravje mladih že pred letom 2019 ni bilo takšno, kot bi si ga želeli. Duševne stiske in motnje zato ostajajo težava, ki se vleče že celo desetletje, Slovenija pa ima na tem področju velike zaostanke - pri oblikovanju mrež centrov za duševno zdravje, promociji preventivnih programov na vseh nivojih ter pri številu specialistov za področje otroške in mladostniške klinične psihologije ter psihiatrije. O tem v reprizi pogovora Špele Šebenik s gostjami. Sogovornice: -\tTjaša Bertoncelj iz ZPMS, vodja Tom telefona, telefona za otroke in mladostnike, -\tdr. Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, -\tdr. Bernarda Dobnik Renko, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, -\tAjda Erjavec, predsednica združenja Šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, -\tdr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa MIRA z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Napetosti na poljsko-beloruski meji so v ospredje znova postavile vprašanje varovanja meja Evropske unije in prenovo skupne azilne in migrantske politike. Zdi se, da je Poljska prepuščena sama sebi. Kje je tu evropska mejna agencija Fronteks? So najmočnejše evropske države pripravljene ščititi zunanje meje unije, ali pa naj se s tem ukvarjajo le obmejne države schengenskega območja? Kaj najnovejši dogodki pomenijo za vstop Hrvaške v schengensko območje? Iz vrst skorajšnje nemške koalicijske partnerice je slišati, da njenega vstopa ne bodo dovolili, dokler Hrvaške ne bo bolj humano ravnala z begunci na svoji južni meji. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard, posebno poročevalko s Poljske Polono Fijavž in sogovorniki Gostje: . - Peter Skerbiš iz sektorja mejne policije na generalni policijski upravi, - profesor Damir Josipovič, demografa z inštituta za narodnostna vprašanja, - profesor Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, tudi in župan obmejne občine Kočevje.
Sredi največje zdravstvene krize pri nas sta vlada in zaposleni v zdravstveni negi in socialnem varstvu dosegla dogovor o dvigu plač. Koliko se bo to poznalo medicinski sestri, koliko zaposlenim v domovih za starejše, predvsem pa, ali lahko obliž na rane močno iztrošenega kadra ustavi množične odhode in vsaj omili trenutno hudo pomanjkanje medicinskih sester in drugih zaposlenih? Od kod denar za višje plače? Bodo vplivale na višino oskrbnin? In nenazadnje, kaj bo z ostalimi zaposlenimi, ki so izpuščeni v tem dogovoru in kdaj pridejo na vrsto vendarle še standardi in normativi? O vsem tem voditeljica Snežana Ilijaš z gosti.
Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu ni dosegla želenega cilja: trdnih zavez držav, da bi dvig globalnih temperatur ne bi presegel 1,5 stopinje Celzija. Nekaj napredka je bilo, preveč pa je zgolj načelnih izjav in premalo konkretnih ukrepov. Okoljske organizacije Evropski uniji očitajo dvoličnost, češ da je v Glasgowu pozivala k podnebnim ukrepom v Bruslu pa snovala ukrepe za podporo plinu in industrijskemu kmetijstvu. Razočarane so otoške države, ki so zaradi dviga morske gladine že žrtve podnebnih sprememb a so ostale brez odškodnin. A kljub majhnim korakom je dogovor okoli 200 držav sveta vendarle dobrodošel, ključno pa bo zdaj njegovo udejanjenje. Kaj pomeni doseženi kompromis za svet in kaj za Slovenijo, voditelj Tomaž Gerden in sogovorniki: - klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, – klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje, - Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus, - posebna poročevalka RTVS iz COP 26 v Glasgowu Špela Novak, - podnebna pogajalka Slovenije na COP26 Tina Kobilšek z Ministrstva za okolje in prostor.
Evropa je spet svetovno središče pandemije covida-19, slovensko zdravstvo pa na robu zloma. Ob pozivih k cepljenju smo poslušali grožnje z bergamom, ob uvajanju novih ukrepov v šolstvu pa o njihovi neizvedljivosti. Na pragu zahtevnih odločitev o zelenem prehodu smo menjali vodilne v energetiki, po mnenju kritikov zaradi političnih in ne poslovnih motivov. Novo ekipo čaka tudi uresničevanje pogajalskih dosežkov dvotedenske mednarodne podnebne konference - ocenjujemo jih z našo komentatorko v Glasgowu. Nespoštljivi minister Vizjak je z vulgarnimi izjavami glede sodnikov izgubil zaupanje koalicijske partnerice. Komentiramo tudi, kakšnega ustavnega sodnika smo dobili v četrtem poskusu izvolitve in kakšno ustavno sodišče za vsaj prihodnja štiri leta. Zaskrbljeno spremljamo stopnjevanje napetosti na poljsko – beloruski meji, kjer plin in ljudje postajajo orožje hibridne vojne med beloruskim režimom in evropsko unijo. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.
Šah je najbolj razširjena miselna igra na svetu. Ima različne plati: od tekmovalne do izobraževalne, igralkam in igralcem pa ponuja tudi veliko veselja. V Čatežu ob Savi se ta četrtek s slovesnim odprtjem začenja ekipno evropsko prvenstvo, zaznamovano s sodelovanjem številnih vrhunskih šahistk in šahistov stare celine. Gre za pravi praznik šaha v Sloveniji in zelo odmeven dogodek v šahovskem svetu in tudi širši javnosti. O fenomenu šaha in koristih šahiranja za zdravje in družbo voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki. Gostje: - velemojstrica Darja Kapš, podpredsednica Šahovske zveze Slovenije, - velemojstrica Jana Krivec, profesorica psihologije, - Milan Brglez, predsednik Šahovske zveze Slovenije.
Slovenska tiskovna agencija je po več kot 300 dneh vendarle prejela prvo plačilo za opravljeno javno službo v tem letu. Z vladnim uradom so namreč sklenili pogodbo. Približno sto zaposlenih na Agenciji si vsaj do konca leta lahko nekoliko oddahne, še naprej pa ostaja negotov položaj STA v prihodnjem letu, saj je kar nekaj vprašanj še odprtih. Tudi Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev dogovor med STA in Ukomom spremljata z zadržanostjo in previdnostjo. S kakšnimi posledicami se zaradi ustavitve financiranja sooča Slovenska tiskovna agencija? Kaj agenciji prinaša pred kratkim podpisan dogovor? Kaj čaka STA in slovensko medijsko krajino v prihodnjem letu? Se blokada finančnih sredstev lahko ponovi? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: – Igor Kadunc, vršilec dolžnosti direktorja Slovenske tiskovne agencije, – Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje, – Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije, – Suzana Žilič Fišer, profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Čeprav naše življenje zaznamuje virus in je bil del gospodarstva več mesecev popolnoma ohromljen, je v dogajanje na trgu dela zelo pestro. Kljub novim omejitvam se delodajalci soočajo s pomanjkanjem določenih kadrov. Izstopajo zdravstvo in nekateri industrijski in storitveni sektorji. Z voditeljico Urško Valjavec in sogovorniki analiziramo razmere na trgu dela, pojasnjujemo razloge in skušamo poiskati rešitve. Gostje: - državna sekretarka z ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, - generalni direktor Zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar, - izvršni direktor v podjetju Kariera Tilen Prah, - vodja razvoja kadrov na e-študentskem servisu Katarina Bremec Slanič.
Miselnost »delovati in kupovati lokalno« je covid kriza – pri nekaterih za kratek čas, pri drugih pa bo to del njihove življenjske filozofije – še dodatno okrepila. Pokazala pa je tudi, da ko en člen prehranske verige izpade, izgubijo tudi preostali. Da mora biti hrana pridelana in pripravljena z mislijo na prihodnost, je tudi rdeča nit letošnjega Evropskega simpozija hrane. Z dogodka na Ljubljanskem gradu v živo tudi naša razprava s chefinjo, gostincem in pridelovalcema hrane. Zakaj mora biti zdaj čas za spremembe? Čigava odgovornost in poslanstvo je to? Imamo dobre sistemske pogoje za trajnostni pristop? Na kakšen način je covid spodbudil inovativnost in kreativnost pri kmetih in kuharjih? Zakaj odnos med kuharjem in kmetom ni zgolj sodelovalen, temveč soodvisen? O vsem voditeljica Tina Lamovšek in gostje: - Chefinja Hiše Franko z dvema Michelinovima zvezdicama Ana Roš, - Generalni direktor podjetja Jezeršek gostinstvo Martin Jezeršek, - Irena Orešnik iz Sirarstva Orešnik blizu Horjula, - Mitja Zupan iz Ribogojnice Zupan blizu Bohinjske Bistrice.
Teden se je iztekal še bolj mrakobno in brezizhodno od svojega prvonovembrskega začetka. Iz dneva v dan bolj nemočno smo beležili rekorde števila okuženih s covidom in iskali ekipe za oskrbo kritično bolnih. Spet smo se z dvignjenimi obrvmi spraševali o vlogi stroke in znanosti pri ključnih družbenih odločitvah in razčiščevali nespodobne sprege politike in gospodarstva. Tudi sporočila iz Otoka so marsikje zbujala nezaupanje: kako učinkovito in kako pravično bo po Glasgowu ukrepanje proti podnebnim spremembam pri nas in na globalni ravni; bodo ribiči v britansko-francoskem sporu poraženci ali zmagovalci? Kritični pregled tedna tokrat s Tomažem Celestino.
Medtem ko Evropa hiti v razogljičenje, Slovenija ostaja še brez sprejete nacionalne strategije za izstop iz premoga. Kaj si od prestrukturiranja obeta gospodarstvo in druge institucije, ki se bodo morale povsem prilagoditi novim razmeram? Kako ustvariti pet tisoč novih delovnih mest, kolikor naj bi jih zaradi zapiranja premogovnika potrebovali v Velenju. Tudi pretekli slovenski primeri prestrukturiranja kažejo, da je to lahko uspešno ali po drugi strani, da vodi v propad. Preverili so jih dopisniki Nina Brus, Karmen Štrancar Rajevec in Jože Žura. Kaj nas čaka tokrat, pa z gosti v studiu preverja voditeljica Metka Pirc. Gostje: - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na Minstrstvu za infrastruturo, - Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, - Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko – Šaleške regije.
Novembra bomo kupci čutili nov val dražitev hrane. Nekateri dobavitelji govejega in perutninskega mesa so že uveljavili za okoli pet odstotkov višje cene, podražitve so bile napovedane tudi za druge skupine živil. Katere dražitve so upravičene? Koga bo vrtinec podražitev izločil s konkurenčnega trga? Kaj so storili deležniki za bolj pravično porazdelitev dobičkov pri pridelave hrane? Ali vemo, kako se na podražitve hrane odzove slovenski potrošnik? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: – Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; –Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; – Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; – Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; – Aleš Kuhar, vodilni agrarni ekonomist za živilsko dejavnost.
Slovenska avtomobilska industrija poskrbi za približno petino letnega izvoza. Osebni avtomobil je še vedno vir mobilnosti v Evropi, industrija, ki ga razvija in proizvaja, pa je nenehno pred preizkušnjami in potrebami po vlaganjih v inoviranje. Avtomobilski proizvajalci pritiskajo na dobavitelje, da se hitreje prilagodijo na elektrificirano mobilnost. Od prevoznih sredstev pričakujemo, da so zelena in pametna. Deset slovenskih podjetij, povezanih v avtomobilski grozd, je zato zagnalo projekt, s katerim bi okrepili vrednost in vlogo v dobaviteljski verigi, vlada jih pri tem menda podpira. Kako? Kakšni so načrti in od kod denar za inovacijske preboje v slovenski avtomobilski verigi? O vsem tem z gosti in voditeljico Majo Derčar. Gosti: Iztok Seljak, glavni direktor podjetja Hidria Holding, Matjaž Čemažar, predsednik uprave podjetja Domel Holding, Tomaž Katrašnik, vodja laboratorija za motorje z notranjim izgorevanjem na Strojni fakulteti v Ljubljani, Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Stanje v državi je dramatično, epidemična slika je vse slabša, zaradi pritiska na bolnišnice pa so do nadaljnjega že preložene ne nujne zdravstvene storitve. Bomo primorani spet ustaviti državo? Tega se najbolj boji gospodarstvo, že zdaj soočeno s cenovnimi šoki, energetsko krizo in ustavljeno dobavo. Kdaj in kako bomo podražitve, ne le energije, ampak tudi hrane, občutili potrošniki in kaj poleg obljub prinaša nova dohodninska zakonodaja? O vsem tem in o velikih pričakovanjih podnebnega vrha v Glasgowu v kritičnem pregledu tedna z Dušanom Miličem.
Epidemične razmere so alarmantne. Število novih primerov okužbe se hitro povečuje, bolnišnice se nevarno polnijo. Smo na prelomni točki in lahko se nam zgodi scenarij iz Bergama, opozarja minister za zdravje, ki med novimi ukrepi omenja tudi možnost delnega zaprtja družbe. Je že ogrožena stabilnost našega zdravstvenega sistema? Kateri ukrepi se nam obetajo in kaj lahko prepreči katastrofo? Zakaj tolikšna rast primerov okužbe? In ne nazadnje: kakšne so napovedi? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Alenko Terlep.
Zakon o osebni asistenci je po manj kot treh letih spet spremenjen. Bodo nove spremembe odpravile vse pomanjkljivosti? Se bo zmanjšalo število upravičencev in sredstev za osebno asistenco? S čim vse se pravica do osebne asistence izključuje in kaj pomeni omejitev na največ dva družinska člana, ki opravljata osebno asistenco? Kaj pomenijo spremembe na področju izvedenstva in kako se bo izvedla ponovna ocena? O vseh spremembah, ki se obetajo uporabnikom in izvajalcem osebne asistence in o tem, kaj pravzaprav rešujemo z osebno asistenco v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Petro Medved. Gosti: Tanja Dular - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Barbara Kobal Tomc - direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Mateja Toman - predsednica Društva distrofikov Slovenije in uporabnica osebne asistence Špela Šušteršič - vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Katrin Modic - uporabnica osebne asistence na YHD-ju, Društvu za teorijo in kulturo hendikepa
Cene zemeljskega plina in elektrike tik pred zimo na mednarodnih borzah letijo v nebo. V kolikšni meri se že oziroma se še bodo poznale tudi na položnicah slovenskih gospodinjstev in podjetij? Je napočil čas, da tudi Slovenija, kot so to že storile nekatere druge evropske države, pomaga najbolj ranljivim v tej energetski draginji? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z vrtoglavimi cenami zemeljskega plina in elektrike z gosti: Direktorica GZS Združenja kovinskih materialov in nekovin - Vesna NAHTIGAL Glavni direktor Štore Steel - Ivan JURKOŠEK Direktor družbe ECE - Sebastijan ROUDI Prof. dr. Nevenka HROVATIN - Ekonomska fakulteta Ljubljana
Ko se je nekaj minut pred polnočjo 25. oktobra 1991 zaprla loputa malteškega trajekta v luki Koper, je naše ozemlje zapustil še zadnji vojak jugoslovanske armade. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil s formalnim koncem osamosvojitvene vojne izpolnjen tudi najpomembnejši pogoj za njeno mednarodno priznanje. O okoliščinah in poteku umika voditelj Stane Kocutar s sogovorniki. Gostje: - upokojeni general-major Janez Slapar, načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe, - dr. Boris Žnidarič, tedanji namestnik poveljnika slovenske milice in poveljujoči operativni akciji umika, - zgodovinar, zaslužni profesor dr. Janko Prunk.
O energetskih geopolitičnih špekulacijah in stiskah, o majanju evropskih pravnih stebrov in gneči ob domačih sramotilnih stebrih Razčiščevanje razlogov za orjaške skoke cen energentov in zaskrbljenost zaradi poljskega oddaljevanja od skupnih pravnih temeljev Evropske unije sta ta teden dajala ton zasedanju evropskih voditeljev. Komentiramo tudi oblikovanje domačih energetskih ukrepov in utemeljenost interpelacij proti nizu vladnih ministrov. Iščemo izhode iz slepih ulic boja proti epidemiji, odnosov z Rusijo in vključevanja balkanskih držav v Unijo. Za konec se prepuščamo domišljiji, ujeti na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kritični pregled tedna tokrat z Matejo Železnikar.
Neveljaven email naslov