Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
Tri mesece po požaru in po izvedbi prvega dela sanacije Tojnice bomo poizvedovali, kako od tod naprej. Rezultatov kemijskih analiz vode in zemljin iz Tojnice še ni. Od njih pa je odvisna nadaljnja sanacija potoka. Različne interesne skupine, kot so ribiči, ekologi in civilne iniciative, imajo do tega različna stališča. Primer Kemis pa v marsičem orje ledino. V Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Brus.
Prekmurje po večini še vedno velja za najbolj neznano pokrajino v naši državi, Prekmurke in Prekmurci pa za najbolj drugačne in posebne ljudi. Ali to drži in zakaj, boste izvedeli v današnji oddaji Studio ob 17-ih, ki ga na državni praznik pripravljamo v našem murskosoboškem dopisništvu. O značilnostih Prekmurja in prekmurski duši z Lidijo Kosi in gosti.
Kako je pri nas poskrbljeno za begunske otroke brez spremstva, katere oblike namestitve bi bile najbolj primerne za mladoletne begunce in kakšne so možne sistemske rešitve? Za begunske otroke in mladostnike, ki so tu brez staršev, je država lani uredila bivanje v dijaških domovih Nova Gorica in Postojna. A pilotni projekt, ki se je končal konec julija, je pokazal pomanjkljivosti. O tem bomo govorili z gosti v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Lucija Dimnik Rikić.
Ob spodbudni gospodarski rasti, o kateri poslušamo že več kot eno leto, zlahka pozabimo na srednje velika ali manjša družinska podjetja, ki si prizadevajo iz dneva v dan. Ste vedeli, da je v Sloveniji več kot petina podjetij v družinski lasti? A le redka preživijo tri rodove. Zato vam v poslušanje znova ponujamo pogovor o delovanju, preživetju, inoviranju takšnih podjetij in razmerjih v družini.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Turistična sezona v Posočju je na vrhuncu. Po lanskih rekordnih številkah, ko so v tolminski, kobariški in bovški občini skupno našteli skoraj pol milijona prenočitev, je letošnji obisk še večji. Dolina Soče postaja vodilna slovenska destinacija za dejaven oddih, poleg narave in športnih aktivnosti pa številne privabljajo tudi glasbeni festivali, zgodovinski turizem in kulinarična doživetja. Kot kaže, se Posočju obeta že tretja rekordna sezona. Večji obisk pa prinaša tudi nekatere težave in izzive, kako naj ponudba in infrastruktura v dolini sledita povečanemu povpraševanju. V živo izpod Kanina z Marišo Bizjak.
Darovanje organov je za veliko Slovencev še vedno tabu. To je tudi eden od razlogov, da je registriranih darovalcev manj kot odstotek. Številni, ki jim odpoveduje določen organ, bijejo bitko s časom, saj se število bolnikov, ki potrebujejo takšno operacijo, povečuje; po drugi strani pa primanjkuje organov, ki so na voljo za zdravljenje. Najdaljše čakalne dobe so za srce in ledvice. Tudi sicer je poletje obdobje, ko je potreba po krvi večja zaradi prometnih nesreč.
Vrhunski šport je že pred desetletji prešel tisto kritično mejo, ko je bilo mogoče govoriti le o ljubiteljskem ukvarjanju in kratki epizodi v življenju športnika. Dolžnost in odgovornost odraslih sta, da uveljavljajo pozitivne vrednote športa. Pa jih? Ob robu enega največjih športnih dogodkov v tem letu, svetovnega prvenstva v atletiki, ponovno objavljamo razpravo o pomanjkanju zdrave tekmovalnosti. Ali mlade športnike pri doseganju rezultatov ženeta izključno pohlep in dokazovanje? Ali trenerji, starši, organizacije in navsezadnje družba odigrajo svojo, tudi vzgojno vlogo? V Studiu ob 17-ih z Uršulo Majcen.
V teh vročih dneh številni iščejo osvežitev v vodi – ne le v morju, tudi v bazenih, rekah in jezerih. Kakšna so naša kopališča, kakšna je kakovost vode in kako lahko pripomoremo k njenemu izboljšanju? Na kaj moramo biti pozorni kopalci? O vsem tem, tudi z oglašanjem s terena, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom.
Slovenske gore, ki jih obišče skoraj poldrugi milijon ljubiteljev na leto, so te dni priljubljeni cilj. Oskrbniki dobro obiskanih planinskih koč pričakujejo vrhunec sezone. O planinski sezoni, množičnem obisku Triglava, cilja številnih domačih in tujih planincev, ki ga nekateri obiščejo tudi z gorskimi vodniki, ter obremenjenosti gorskih reševalcev in ekipe za helikoptersko reševanje, bomo govorili v Studiu ob 17ih. Pripravljamo ga v živo s Kredarice, najvišje ležeče planinske postojanke pri nas.
Vse več bližnjih srečanj z medvedi dokazuje, da so se populacije velikih zveri, tudi volkov, preveč namnožile za ta prostor. Strokovnjaki opozarjajo, da so odzivi pristojnih neučinkoviti, vsakoletne težave s pomorjeno drobnico pa odrinjene na rob. Morda se bo zdaj, ko se velike zveri približujejo urbanim naseljem vendarle kaj spremenilo. Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljico Tino Lamovšek.
Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljem Blažem Mazijem.
Poleti se običajno poveča število kaznivih dejanj vlomov. Vlomilce velikokrat privabimo kar sami, ko napovedujemo svoj odhod na počitnice ali se prek socialnih omrežij postavljamo z novim nakupom. Kako poletni oddih preživeti čim bolj prijetno in varno ter kaj vse storiti, da bodo dopustniški dnevi čim bolj brezskrbni? O tem v Studiu ob 17ih z gosti.
Slovenija je že nekaj let dežela festivalov, še posebej glasbenih. Zdaj jih je po nekaterih podatkih za dobro tretjino več kot pred petimi leti. Za poletno festivalsko središče v Tolminu se zdi, da se dejavnost bliža mejam, ki jih še omogoča tamkajšnje okolje. Poskusili bomo razumeti to festivalizacijo Slovenije, vlogo občinske in državne politike in ekonomske vplive festivalov. Voditelj Studia bo Primož Trdan.
Kateri so najpogostejši povzročitelji požarov, zakaj gorijo tako obsežna območja po Evropi? Slovenija je med bolj ogroženimi, saj jo pokriva 60 odstotkov gozdov. Kako usposobljeni in opremljeni so gasilci, ki posredujejo tudi 9 tisoč-krat na leto in so med najbolj zaupanja vrednimi med ljudmi? O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sabrino Mulec.
Poljska je razdvojena zaradi vladne pravosodne reforme. Proti njej so protestirali v številnih poljskih mestih, ker menijo, da se vlada preveč vmešava v sodno vejo oblasti. Tudi Evropska unija opozarja na neprimernost reforme. Kaj lahko stori Unija, kakšne spremembe naj bi prinesla in kakšen bo njen vpliv, v Studiu ob 17-ih s Tomažem Gerdenom.
Turizem postaja paradna panoga Slovenije, med njene najbolj prepoznavne točke pa spadajo Ljubljana, Bled, Bohinj, Postojna in Obala. Kako turistično razviti preostali, manj znani ruralni del naše zelene dežele? Pravi odgovor je avtodomarski turizem. A za oceno 5 bo Slovenija morala zaradi ponekod neurejene infrastrukture in pomanjkanja postajališč storiti še marsikaj. Kakšen potencial nosi v sebi avtodomarski turizem za našo državo, bomo ugotavljali v oddaji Studio ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Poletje povzroča tudi težave. Visoke temperature, v teh dneh celo okrog 35 stopinj, in pomanjkanje padavin povzročajo sušo. Kmetje iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine opozarjajo, da bo pridelkov za polovico manj kot prejšnje leto. Suša, zaradi katere nastajajo težave v oskrbi s pitno vodo, grozi pa tudi nevarnost požarov, pustoši na Celjskem, Kozjanskem, tudi na Primorskem. Razmere bomo pregledali in jih komentirali v Studiu ob 17tih. Oddajo pripravlja Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov