Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
15 let po podpisu sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic, se sprašujemo, kaj so rešile doslej. Težava je predvsem razdelitev bremena deviznih hranilnih vlog. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Sloveniji naložilo nesorazmerno veliko breme obveznosti, zato naša država opozarja, da bi bilo treba to vprašanje vrniti v nasledstvena pogajanja. O uresničevanju nasledstvenega sporazuma v tokratnem Studiu ob 17h.
15 let po podpisu sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic, se sprašujemo, kaj so rešile doslej. Težava je predvsem razdelitev bremena deviznih hranilnih vlog. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Sloveniji naložilo nesorazmerno veliko breme obveznosti, zato naša država opozarja, da bi bilo treba to vprašanje vrniti v nasledstvena pogajanja. O uresničevanju nasledstvenega sporazuma v tokratnem Studiu ob 17h.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
15 let po podpisu sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic, se sprašujemo, kaj so rešile doslej. Težava je predvsem razdelitev bremena deviznih hranilnih vlog. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Sloveniji naložilo nesorazmerno veliko breme obveznosti, zato naša država opozarja, da bi bilo treba to vprašanje vrniti v nasledstvena pogajanja. O uresničevanju nasledstvenega sporazuma v tokratnem Studiu ob 17h.
15 let po podpisu sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic, se sprašujemo, kaj so rešile doslej. Težava je predvsem razdelitev bremena deviznih hranilnih vlog. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Sloveniji naložilo nesorazmerno veliko breme obveznosti, zato naša država opozarja, da bi bilo treba to vprašanje vrniti v nasledstvena pogajanja. O uresničevanju nasledstvenega sporazuma v tokratnem Studiu ob 17h.
Še pred leti je veljalo, da kulturnega dogajanja med poletnimi meseci ni, danes pa ni več tako. Festivali so se v zadnjih letih prav razcveteli, v poletnih mesecih skoraj v vsakem večjem slovenskem kraju priredijo vsaj en festival. Kako se festivali povezujejo z lokalnim okoljem? Kaj pomenijo za kulturni turizem in prepoznavnost krajev? Ali znajo privabiti občinstvo tudi zunaj državnih meja? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti s predstavniki večjih in manjših festivalov, ponudniki visoke in popularne kulture, ki so bolj ali manj komercialni. V tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem. Gostje oddaje so: Vladimir Rukavina – festival Lent, Klemen Ramovš – festival Seviqc Brežice, Marko Mehtsun – Grossmanov festival fantastičnega filma in vina, Gregor Zalokar – Flow festival Ljubljana ter Primož Kristan – Direktorat za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo.
Slovenija je edina država z evrom, ki še nima izvedbenega fiskalnega pravila. Med prvimi smo podpisali fiskalni pakt, pozneje spremenili ustavo, zdaj pa se že tretja vlada ukvarja z izvedbenim zakonom. Uvrščen je na julijsko sejo državnega zbora, pogovori za dvetretjinsko podporo še trajajo. O podrobnostih izvedbenega zakona, vlogi fiskalnega sveta, učinkih in posledicah se bo s predsednico parlamentarnega odbora za finance Urško Ban, predsednikom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ Andrejem Šircljem in nekdanjim finančnim ministrom ter nekdanjim guvernerjem Mitjo Gasparijem v Studiu ob 17-ih pogovarjala voditeljica Zdenka Bakalar.
Še pred vročim poletjem je ljubiteljem živali zvišala temperaturo odločitev, da obalno zavetišče v Kopru po 13-ih letih dela zamenja lastnika. Kako sploh delujejo zavetišča za zapuščene živali; kdo jih lahko ustanovi; kako in kdo jih financira; ali so pri tem možne takšne ali drugačne zlorabe – se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Z nami bodo predstavnica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Urška Kos, zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana Maša Kastelic in predstavniki zavetišč iz Maribora, Ljubljane in Vitovelj mag. Mojca Bandur Križanec, Marko Oman in Hari Arčon
Grki so morali na včerajšnjem referendumu odločiti o svoji nadaljnji usodi, vendar tudi po tem številna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Ali se Grčija še lahko izogne bankrotu in podreditvi mednarodnemu kapitalu? Kaj se morajo iz tega naučiti druge države članice Unije?
Pred tednom se je spet zgodil teroristični napad v priljubljenem severnoafriškem letovišču. Teroristični napadi, oboroženi konflikti, politične in socialne napetosti, pa tudi naravne nesreče vse bolj spreminjajo globalno sliko turistične industrije, ki je lani zaslužila skoraj 1000 milijard evrov. Še do pred leti varne destinacije so postale nevarne, turistični tokovi se preusmerjajo na druga območja. Kako se v novih razmerah v?dejo popotniki, kdo je pridobil in kdo izgublja? O tem v Studiu ob 17-ih na Prvem z voditeljico Tino Lamovšek.
Privatizacija v slovenskem bančnem sistemu se je začela. Mariborsko banko NKBM smo prodali ameriškemu investicijskemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj. Postopek je, kot kaže, tekel gladko in transparentno, vendar je še nekaj vprašanj odprtih: zakaj je kupnina tako nizka, kdo bo poravnal morebitne stroške odškodnin izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic in predvsem kako novi lastnik načrtuje prihodnjo usodo mariborske banke? O vsem tem, pa tudi širše o procesu privatizacije, ki se počasi vendarle prebuja, v današnjem studiu ob 17-ih. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska vojska, ki smo jo začeli oblikovati med letoma 1990 in 1991, se je zaradi gospodarske krize znašla v resnih finančnih težavah. Denarja ni niti za usposabljanje enot, kaj šele za obnovo povsem dotrajane opreme in orožja. Bo s takšnim tempom res že čez dve leti postala neuspešna, kot na to opozarjajo strokovnjaki? Odgovore na to bomo iskali v Studiu ob 17-ih z gosti. Oddajo bo vodil Robert Škrjanc.
Zainteresirano javnost so v zadnjem času dodobra razburkali omejevanje sovražnega govora na spletnih portalih, delež slovenske glasbe v medijih, katera glasba je sploh slovenska in predvidene visoke denarne kazni medijem. Javnost se strinja, da je omenjena vprašanja treba rešiti. O tem, kako, bomo govorili z našimi gosti v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Tako kot smo v Sloveniji politično razdvojeni, smo razdeljeni tudi pri zrenju v preteklost, na katero nas spominjajo številni kipi in spomeniki,tudi iz drugih režimov. Z njihovim umikanjem iz javnega prostora se briše slovenska preteklost. Postavljamo nove. O usodi tega dela kulturne in zgodovinske dediščine v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Simono Kopinšek.
24 let po znameniti izjavi ugotavljamo, kaj se je zgodilo s sanjami. Številni soustvarjalci takratnega dogajanja bodo obudili spomine na prelomne čase velikih sprememb v Evropi in doma. Padel je berlinski zid, razpadla je Sovjetska zveza, prebudila se je vzhodna Evropa, v Sloveniji pa civilna družba in zatem nove stranke, ki so zahtevale več demokratičnosti v Jugoslaviji in osamosvojitev. Iskali bomo tudi odgovore na vprašanja, zakaj se je mlada država tako hitro znašla v težavah, ter sklenili z bolj optimističnimi mislimi in napovedmi za prihodnost, ki jih bosta izrekla predsednika vlade in države. Dan državnosti s takratnimi in zdajšnjimi soustvarjalci družbenega dogajanja v Studiu ob 17-ih.
Šolarji so učbenike in delovne zvezke za dva meseca vrgli v kot. Kateri izzivi so zaznamovali to šolsko leto in kako se jih bodo lotili v prihodnjem, pa bodo v tokratnem Studiu ob 17-tih pojasnili ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič in ravnatelji šol. Ravnatelj Marjan Gorup opozarja, da je bilo varčevanja v šolstvu dovolj in da to vse bolj vpliva na kakovost pouka. Z voditeljico Natašo Lang.
Na Savi, najdaljši slovenski reki, bi lahko, če bi v celoti izkoristili njene vodne danosti, po ocenah proizvedli toliko električne energije, kot jo proizvedejo hidroelektrarne na reki Dravi. Na obeh rekah bi lahko skupaj proizvedli polovico potrebne električne energije na slovenskem trgu. Koliko in kako izkoriščamo vodne danosti Save od njenega izvira do hrvaške meje, kje so ovire in kdaj bo celotna veriga hidroelektrarn resnično zaživela, so vprašanja, na katera bomo odgovorili v Studiu ob 17.
V tokratnem Studiu ob 17ih gostimo predsednika države Boruta Pahorja. Gospodarski kazalci so sicer bolj spodbudni, politične razmere pa še vedno turbulentne. Je Slovenija znova na razpotju? Kakšna je njena vloga v zapletenih mednarodnih okoliščinah? Se je obdobje kriz in predčasnih volitev končalo? Koliko premoženja mora obdržati naša država? O vsem tem, pa tudi o predsednikovih nastopih, o katerih je javno mnenje precej razdeljeno, v Studiu ob 17ih z voditeljico Tanjo Starič.
Je trmasta in neodgovorna grška vlada, ki zavrača pogoje mednarodnih posojilodajalcev, zaradi česar bi Grčiji lahko zmanjkalo denarja, ali so neodgovorni in trmasti tisti, ki od Grčije zahtevajo nemogoče? V teh dneh smo bili priče besedni vojni med Atenami in Brusljem. Obtoževanja pa ne pripomorejo k sklenitvi dogovora. Čas se izteka, svarijo na obeh straneh, posledice so lahko katastrofalne. Več v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak
Kje naj teče trasa hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem? Osnutek državnega prostorskega načrta zanjo, ki ga je razgrnilo okoljsko ministrstvo, v Šaleški in Savinjski dolini te dni dviga temperaturo do vrelišča. Razdeljeni so prebivalci, stroka, pa še vlada, saj zaradi uničenja kmetijske zemlje trasi nasprotujejo tudi kmetijsko ministrstvo in večina lokalnih skupnosti. V današnjem Studiu ob 17h želimo podrobneje predstaviti traso ter soočiti argumente njenih zagovornikov in nasprotnikov - z voditeljem Miranom Korošcem.
Zakonodaja, s katero skušamo doseči tisto, kar bi moralo biti samoumevno, na eni strani, na drugi zahteve po lustraciji. Nevarne pasti privatizacije in ne ravno usklajena koalicija, ob tem pa nenehno viharni odnosi na črti koalicija – opozicija. Kje je slovenski trikotnik politika – družba – mediji sredi leta 2015? Več o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.
Tema tokratnega Studia ob 17-ih bo sporazum na področju trgovine in naložb med Evropsko unijo in ZDA. Zagovorniki čezatlantskega trgovinskega povezovanja vidijo predvsem poslovne priložnosti, nasprotniki pa se bojijo zniževanja standardov. Poleg tega jih skrbi tajnost pogajanj in nedostopnost ključnih dokumentov, saj so znana le pogajalska izhodišča. V današnji oddaji o tem, v kolikšni meri TTIP lahko prizadene slovenski nacionalni interes na področju kulture. Se bodo povabljeni predstavniki ministrstev za gospodarstvo in za kulturo odzvali na vabilo in spregovorili? Nasprotniki sporazuma so se že. Studio ob 17-ih z Markom Goljo.
Pridem z družino je geslo letošnje Parade ponosa. In kakšen je naš odnos do istospolnih? V državah Beneluksa istospolno usmerjene na najvišjih političnih položajih sprejemajo kot nekaj popolnoma običajnega. Napredne evropske države so že pred desetletjem izenačile pravice istospolnih parov s pravicami parov različnih spolov. Kje na mavričnem zemljevidu Evrope pa je Slovenija? Kako tolerantna je naša družba in kako je s pravicami v posameznih državah, bomo pregledali v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Lucijo Dimnik Rikič.
Neveljaven email naslov