Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija ima vizijo. Dokument, ki so ga pisali državljani, na eni strani riše idealno sliko države leta 2050: inovativno družbo, ki se uči, zaupa, živi kakovostno in neguje identiteto. Vizija je podlaga za strategijo, ta bo bolj konkretna in srednjeročna, pisala jo bosta politika in državna administracija. Sta lahko vizija in strategija nekaj, kar bo oblast upoštevala in kar bomo državljani usvojili? Ju sploh potrebujemo, če gresta svet in naša okolica v svojo smer? To bo tema Studia ob 17-ih. Pripravlja ga Maja Derčar.
Slovenija ima vizijo. Dokument, ki so ga pisali državljani, na eni strani riše idealno sliko države leta 2050: inovativno družbo, ki se uči, zaupa, živi kakovostno in neguje identiteto. Vizija je podlaga za strategijo, ta bo bolj konkretna in srednjeročna, pisala jo bosta politika in državna administracija. Sta lahko vizija in strategija nekaj, kar bo oblast upoštevala in kar bomo državljani usvojili? Ju sploh potrebujemo, če gresta svet in naša okolica v svojo smer? To bo tema Studia ob 17-ih. Pripravlja ga Maja Derčar.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija ima vizijo. Dokument, ki so ga pisali državljani, na eni strani riše idealno sliko države leta 2050: inovativno družbo, ki se uči, zaupa, živi kakovostno in neguje identiteto. Vizija je podlaga za strategijo, ta bo bolj konkretna in srednjeročna, pisala jo bosta politika in državna administracija. Sta lahko vizija in strategija nekaj, kar bo oblast upoštevala in kar bomo državljani usvojili? Ju sploh potrebujemo, če gresta svet in naša okolica v svojo smer? To bo tema Studia ob 17-ih. Pripravlja ga Maja Derčar.
Slovenija ima vizijo. Dokument, ki so ga pisali državljani, na eni strani riše idealno sliko države leta 2050: inovativno družbo, ki se uči, zaupa, živi kakovostno in neguje identiteto. Vizija je podlaga za strategijo, ta bo bolj konkretna in srednjeročna, pisala jo bosta politika in državna administracija. Sta lahko vizija in strategija nekaj, kar bo oblast upoštevala in kar bomo državljani usvojili? Ju sploh potrebujemo, če gresta svet in naša okolica v svojo smer? To bo tema Studia ob 17-ih. Pripravlja ga Maja Derčar.
Pouka je konec. Večina šolarjev odhaja na zaslužene počitnice, čez nekaj dni tudi njihovi učitelji. Kakšno šolsko leto je za njimi? O dobrih straneh in pomanjkljivostih šolskega sistema, o obremenitvah ter medsebojnih odnosih bodo razmišljali učenci, dijaki in učitelji v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Kdaj bo zgrajena hitra cesta do Koroške, ki jo čakajo že več kot 20 let? Ta bo odločilna za nadaljnji razvoj gospodarstva in ohranitev mladih v regiji. Se bo vlada končno zavezala k časovnici izgradnje in s Korošci podpisala sporazum? Kako bo Dars zagotovil denar za graditev – odgovori v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Nabernik.
Z današnjim protestnim shodom najnižje plačanih v javnem sektorju uslužbenci iz plačne skupine J ter pomočnice vzgojiteljic od vlade zahtevajo izpolnitev obljube – zvišanje plač s prvim julijem letos. Bodo to lahko dosegli z omenjenim protestom, čeprav so si v pogajanjih sindikati in vlada precej narazen? V javnem sektorju je deset tisoč tistih s plačo, nižjo od minimalne. Kakšne so nepravilnosti in kakšne njihove plače, bodo v današnjem Studiu ob 17-ih spregovorili javni uslužbenci. In odgovor vlade? Voditeljica bo Nika Benedik.
Predsedniške in nato še včeraj končane parlamentarne volitve v Franciji so precej spremenile politične razmere v državi. Emmanuel Macron, ki je pred enim mesecem postal najmlajši francoski predsednik, je prepričal volilce tudi na parlamentarnih volitvah. V prihodnji mesecih in letih ga čaka delo, da bi upravičil to zaupanje. O novem notranjepolitičnem zemljevidu Francije bomo govorili v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.
Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Te dni pri nas poteka festival Parada ponosa, ki je najbolj množična družbenopolitična in kulturna LGBT prireditev v Sloveniji. Predstavlja trenutek vidnosti in slišnosti marginaliziranih in zatiranih, prav tako je vsakoletno glasno opozorilo, da še vedno živimo v družbi diskriminacije. O tem, kako enakopravni smo v Sloveniji in kako še izboljšati stanje na tem področju, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.
Prvošolci se obvezno učijo tuji jezik; dva tuja jezika pa sta na urniku osnovnošolcev od sedmega razreda naprej. Nova organiziranost podaljšanega bivanja; državni proračun krije vse stroške osnovnošolcev za le eno udeležbo v šoli v naravi; spremembe so na področju nacionalnega preverjanja znanja – te novosti so pripravili na ministrstvu za izobraževanje in so za zdaj še v javni razpravi. Kaj o njih menijo šolniki, pa tudi starši, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Kako je v Sloveniji in v Evropski uniji nasploh poskrbljeno za begunske otroke brez spremstva, se je večina začela spraševati prejšnji teden, ob izginotju sestric, čakajočih na azil. Zakaj ti postopki trajajo neskončno dolgo? Lani je v Italijo prispelo 27 tisoč teh otrok in za več kot tretjino so se izgubile sledi, veliko jih je padlo v roke preprodajalcev mamil in postalo žrtev trgovine z ljudmi.
Na Balkanu smo spet priča novim izzivom, ki bi lahko imeli posledice pri zagotavljanju varnosti. Je članstvo Črne gore v zvezi Nato znamenje, da se evroatlantski širitveni proces vendarle nadaljuje? Je to spodbuda novim oblastem v Makedoniji in na Kosovu? Kako bodo spremembe v teh državah vplivale na položaj Srbije? Jim bodo v Beogradu skušali slediti ali pa se bodo trdneje naslonili na Rusijo? Bi morali tudi v Sloveniji pozorno spremljati, kaj se dogaja v naši soseščini? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Volitve v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske so v znamenju brexita, pa tudi grožnje novih terorističnih napadov. Nova britanska vlada se bo ukvarjala predvsem s pogajanji z Evropsko unijo, na dnevnem redu pa bodo tudi škotske želje po neodvisnosti in severnoirske po ohranitvi odprte meje z Republiko Irsko. Voditelj Studia ob 17ih bo Tomaž Gerden.
Danes je ključni dan za manjšo reformo trga dela. Leto in pol smo čakali na spremembe treh zakonov, ki urejajo trg dela. Bodo obljube o dostojnem delu in dostojnem plačilu izpolnjene in torej ne bomo več govorili o izkoriščanju prekarnih delavcev? Bodo inšpektorji lahko zaprli vrata obrtniških delavnic, če ti ne bodo izplačali plače? Odgovore bomo dobili v današnji oddaji Studio ob 17ih. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Koliko bodo spremembe zakona o pacientovih pravicah pripomogle h pravočasni in kakovostni obravnavi pri zdravniku? Bodo čakalne vrste krajše in seznami res preglednejši in realnejši? Je sploh uresničljivo, da bi po novem na zdravniški pregled čakali največ 30 minut? Kakšen bo prispevek nove napotnice s stopnjo zelo hitro, katere dolžnosti bodo z novo zakonodajo naložili bolnikom oziroma zdravnikom? V Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš.
Kako zelena je v resnici Slovenija pod zelenimi krošnjami dreves? Kakšna bo usoda okoljsko degradiranih območij? Kako neoporečni so naš zrak, voda in tla in kje se skrivajo ključne pasti, ki lahko ogrozijo naše zdravje? Preverjamo v Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.
Sobotni teroristični napad v središču Londona je že tretji tovrstni napad v Združenem kraljestvu v minulih treh mesecih. Zakaj se napadi skrajnežev vrstijo prav v tej državi ,kakšni so motivi? Kako se jim zoperstaviti? Bodo napadi vplivali na četrtkove britanske predčasne parlamentarne volitve? Več v današnjem Studiu ob 17-ih.Voditelj Tomaž Gerden.
Več kot dva tedna po okoljski katastrofi v Kemisu se slika o vseh posledicah za prebivalstvo in okolje še vedno sestavlja. V Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod dogajanje, ugotavljali, kaj vse je šlo narobe, kakšne so posledice in nauk te drage šole. Ne nazadnje se bomo vprašali, kaj bo s Kemisom. K poslušanju vabi voditeljica Nina Brus z gosti.
Znani so enoletni učinki uvedbe davčnih blagajn; finančna uprava je po vseh obračunih, ki so jih oddali podjetniki in podjetja, izluščila končni učinek. Pod črto bomo z gosti analizirali učinke, upravičenost uvedbe blagajn in predloge za morebitne izboljšave, spraševali pa se bomo tudi, ali so potrebni dodatni ukrepi zoper sivo ekonomijo.
Je socialni status športnikov rešen? Kdo bo odslej lahko treniral naše otroke? Bodo razpisi za financiranje športnih dejavnosti in infrastrukture po novem bolj preprosti? Po 19-ih letih so poslanci sprejeli nov zakon o športu, ki naj bi pregledno urejal financiranje športnih dejavnosti in zaposlovanje ter določal, kdo in s kakšnimi pristojnostmi sploh lahko deluje kot športni strokovnjak. Voditelj Studia ob 17ih bo Dare Rupar.
Danes mineva natanko 100 let od dne, ko je predsednik jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec prebral Majniško deklaracijo, v kateri so zapisali, naj se ozemlja, na katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v novo državno telo pod žezlom Habsburške monarhije. Državno vodstvo je zahteve deklaracije zavrnilo. Zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je to mnenje dunajskih krogov postalo nepomembno, gibanje pa je odločilno pripomoglo najprej k ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter pozneje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. O Majniški deklaraciji z zgodovinarji v Studiu ob 17-ih.
Ameriški predsednik Donald Trump se je na svoji prvi zunanjepolitični turneji v Savdski Arabiji srečal z voditelji muslimanskega sveta, v Izraelu je pozival k miru med Izraelci in Palestinci in boju proti terorizmu. Srečanja s papežem Frančiškom ter z voditelji Evropske unije, Nata in skupine G-7 pa so pokazala različne poglede na podnebne spremembe in trgovinske sporazume. O Trumpovi zunanji politiki v današnjem Studiu ob 17ih s Tomažem Gerdenom.
Zakaj je rogoški gozd tako pomemben, da ga krajani ne dajo, in kakšna je vloga urbanih gozdov? Kaj pravita znanost in stroka, kaj lastniki gozdov? O krčenju gozdov na eni strani in zaraščanju na drugi ne odloča prostorska politika, ampak je to stihijsko. Ob tednu gozdov se sprašujemo, ali bo predviden povečan odstrel jelenjadi rešil gozdove in uničil ravnovesje v populaciji. Z gosti Studia ob 17ih se bo pogovarjala voditeljica Jernejka Drolec.
Neveljaven email naslov