Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S potrditvijo ustavnih sprememb v 80-milijonski muslimanski Turčiji se bo parlamentarna republika preoblikovala v predsedniški sistem, vse pristojnosti pa bodo šle v roke enega človeka. Ali bo predsednik Redžep Tajip Erdogan, ki je napovedal uvedbo smrtne kazni, to izkoristil za dokončen obračun s svojimi nasprotniki, bo Turčija zapustila pot demokratičnih sprememb, s kom se bo povezala in kako bo to vplivalo na njen odnos do evroatlantskih povezav? O tem v Studiu ob 17-ih.
S potrditvijo ustavnih sprememb v 80-milijonski muslimanski Turčiji se bo parlamentarna republika preoblikovala v predsedniški sistem, vse pristojnosti pa bodo šle v roke enega človeka. Ali bo predsednik Redžep Tajip Erdogan, ki je napovedal uvedbo smrtne kazni, to izkoristil za dokončen obračun s svojimi nasprotniki, bo Turčija zapustila pot demokratičnih sprememb, s kom se bo povezala in kako bo to vplivalo na njen odnos do evroatlantskih povezav? O tem v Studiu ob 17-ih.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
S potrditvijo ustavnih sprememb v 80-milijonski muslimanski Turčiji se bo parlamentarna republika preoblikovala v predsedniški sistem, vse pristojnosti pa bodo šle v roke enega človeka. Ali bo predsednik Redžep Tajip Erdogan, ki je napovedal uvedbo smrtne kazni, to izkoristil za dokončen obračun s svojimi nasprotniki, bo Turčija zapustila pot demokratičnih sprememb, s kom se bo povezala in kako bo to vplivalo na njen odnos do evroatlantskih povezav? O tem v Studiu ob 17-ih.
S potrditvijo ustavnih sprememb v 80-milijonski muslimanski Turčiji se bo parlamentarna republika preoblikovala v predsedniški sistem, vse pristojnosti pa bodo šle v roke enega človeka. Ali bo predsednik Redžep Tajip Erdogan, ki je napovedal uvedbo smrtne kazni, to izkoristil za dokončen obračun s svojimi nasprotniki, bo Turčija zapustila pot demokratičnih sprememb, s kom se bo povezala in kako bo to vplivalo na njen odnos do evroatlantskih povezav? O tem v Studiu ob 17-ih.
Okoljska, socialna in varnostna vprašanja se v sodobnem svetu vse bolj zaostrujejo. Vtis je, da obstoječe politične elite in institucije na te izzive nimajo pravih odgovorov. Kako bi lahko v polje javne politične razprave plodno posegli običajni ljudje? Tako, da bi volili povsem nove stranke? Da bi se organizirali na spletnih omrežjih? Da bi odšli na ulice? Morda kako drugače? Odgovor iščemo v četrtkovem Studiu ob 17-ih z Goranom Deklevo.
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vremenske razmere kmetovalcem iz leta v leto povzročajo sive lase. V skrbi za pridelke in preživetje so zlasti poljedelci in sadjarji ter vinogradniki precej nemočni v boju z neurji, pozebo, poplavami ali sušo. Slednja letos predvsem v Pomurju že kaže zobe, zato je spet zelo aktualno tudi namakanje. Kako ga ob pomanjkanju vode v naši najbolj kmetijski regiji zagotoviti, bodo morali odločiti pristojni v državi, pridelovalci hrane pa bodo morali še več pozornosti nameniti obdelavi plodnih tal. O suši in namakanju v kmetijstvu bomo govorili v današnji oddaji Studio ob 17-h, ki jo bo iz našega dopisništva v Murski Soboti vodila Lidija Kosi.
Vrhunski šport je že pred desetletji prešel tisto kritično mejo, ko je bilo mogoče govoriti le o ljubiteljskem ukvarjanju in kratki epizodi v življenju športnika. Dolžnost in odgovornost odraslih sta, da uveljavljajo pozitivne vrednote športa. Pa jih? Ali trenerji, starši, organizacije in navsezadnje družba odigrajo svojo, tudi vzgojno vlogo? Ali jih pri doseganju rezultatov mladih športnikov ženeta izključno pohlep in dokazovanje? O nasilju v športu, predvsem prikritem, bo Uršula Majcen z gosti govorila v današnjem Studiu ob 17h.
Časi, ko so nam policisti ob prestopu meje, če smo od daleč pokazali slovenske oziroma evropske dokumente, zgolj pomahali, so minili. Evropska uredba, ki velja od sedmega aprila, zahteva sistematični nadzor vseh potnikov: to pomeni predvsem dolge čakalne dobe, na katere se bomo morali očitno navaditi. O novih razmerah pri prehajanju naše južne meje, pa v Studiu ob 17-ih z gosti.
Zmanjševanje proračunskih sredstev, stopnjevanje odvisnosti od trga, prežetost z birokracijo, ogroženost znanosti kot ene od temeljnih družbenih vrednot, negotova prihodnost mladih v znanosti … Vse to je izzvalo pobudo za tako imenovani March for Science. Ta bo v soboto v Washingtonu ob svetovnem dnevu Zemlje povezal več tisoč ljudi v pohodu za znanost. Pridružuje se mu približno 600 mest po svetu, tudi Ljubljana s shodom za znanost. O ključnih ovirah, ki pestijo znanost pri nas, v Studiu ob 17h z voditeljico Majo Ratej.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Del zdravstvene reforme je tudi zakon, ki ureja področje koncesij. Kje in zakaj se zatika? Od predstavitve izhodišč je minilo že skoraj dve leti, a zakon še vedno ni prišel niti na vlado. Kako bosta ločena javno in zasebno zdravstvo, katere spremembe se obetajo obstoječim koncesionarjem, kaj bo z dvoživkami? O tem, kako naj bi bile urejene koncesije po novem, v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Snežana Ilijaš.
Ni ne značajska šibkost niti pomanjkljivost, kot jo želijo označiti nekateri. Je huda bolezen, ki prizadene več kot 300 milijonov ljudi na svetu. Osrednja tema svetovnega dne zdravja je bila depresija, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih sicer uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakdanje delovanje. Zakaj o tej duševni motnji redko govorimo na glas? So predsodki o antidepresivih upravičeni? O vsem tem z gosti in voditeljico S17 Tino Lamovšek.
Slovenski filmski arhiv hrani več tisoč filmov, toda kadar si želimo ogledati kako slovensko filmsko klasiko, je to pravi izziv. Večina slovenskih filmov je namreč še vedno dostopna le na filmskih trakovih. Digitalizaciji in restavraciji filmske dediščine namenjajo pozornost na mednarodnem simpoziju v Ljubljani, osvetlili pa ju bomo tudi z gosti v Studiu ob 17h. Voditelj oddaje bo Urban Tarman.
Več milijard dolgov, ki jih je hrvaški Agrokor med drugim porabil tudi za nakup Mercatorja, so koncern potisnile na rob propada. Zapleti okoli reševanja Agrokorja vse bolj majejo hrvaško gospodarstvo, primer odpira širša politična in celo geostrateška vprašanja. Kaj bi Mercatorju prineslo načrtovano prestrukturiranje koncerna in kako varen je v resnici pred posledicami propada Agorkorja? Bomo Slovenci plačali tudi nespametne poteze hrvaškega tajkuna Ivice Todorića? O tem v Studiu ob 17-ih.
Ameriški vojaški napad na sirsko vojaško letališče režima Bašarja Al Asada, ki ga Washington obtožuje torkovega napada s kemičnim orožjem, je prelomnica v sirskem konfliktu. Kakšne bodo posledice, kako bo vplival na razmerje sil v Siriji in na ameriško-ruske odnose? Bodo temu napadu sledili novi?
Apetiti po zakupu plodne zemlje so veliki in dobre zemljiške politike ni. Komu bo dala prednost država z reformo, če ima pred seboj cilj samooskrbe s hrano? Kdaj si bo upala zagristi v to politično občutljivo področje? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih.
Zemeljski plazovi kot posledica obilnega deževja v Kolumbiji, huda suša, ki pesti še zlasti vzhodni del Afrike in je najhujša v zadnjih 60-ih letih, več milijonov ljudi pa je ogroženih zaradi pomanjkanja vode in hrane. Veliko težav je posledica podnebnih sprememb, poleg tega številna območja pretresajo konflikti. O tem in vprašanju, kaj naj stori mednarodna skupnost, v današnjem Studiu ob 17-ih; voditeljica bo Rajka Pervanje.
Projekt Drugi tir močno razdvaja strokovno in politično javnost. V državnem zboru čakata na obravnavo dva na prvi pogled nezdružljiva predloga zakona. Kateri bo prevladal? Kako poteka pogovor med ministrstvom za infrastrukturo in civilno pobudo? Bomo drugi tir zgradili z udeležbo Madžarske? Bodo slišane pripombe Luke Koper? Je ocenjena vrednost proge realna ali prenapihnjena? Vabljeni k poslušanju Studia ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Skupina srbskih politikov, zbranih okrog Aleksandra Vučića, je pred dobrim desetletjem izstopila iz vrst Šešljeve radikalne stranke in napovedala novo evropsko usmeritev Srbije. Evropa do danes še ni odprla vrat zadnji skupini balkanskih držav. Srbija pa je medtem zunaj evro-atlantskih povezav postala strateško zelo zanimiva partnerica tudi za druge povezave. Je to grožnja ali priložnost za Balkan? – O tem in o vprašanju, kaj je drugače po včerajšnjih predsedniških volitvah, bomo govorili v Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Ali naše osrednje letališče, ki občuti težave Adrie Airways, stopiclja za bližnjimi letališči? Ga prehitevajo okoliški konkurenti, denimo Zagreb, Benetke in Trst, zlasti z rastjo nizkocenovnih prevoznikov? Kakšna je letalska povezanost Slovenije, kako slabe letalske povezave vplivajo na poslovanje turističnih agencij in kako se te prilagajajo – o tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Pred vrati je zakon o izvrševanju proračuna, ki med drugim tudi določa povprečnino v višini 533,5 evra. Ministrstvo za finance pravi, da s takšnim zneskom sledi pobudi občin, te pa vračajo žogico, češ da bi za normalno delovanje potrebovali še najmanj dodatnih 6 evrov na prebivalca. Zakaj ne najdejo soglasja? Kakšni izzivi čakajo občine in kako se bo povprečnina gibala v prihodnje? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Danijelom Poslekom.
Neveljaven email naslov