Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izsiljevalski virus WannaCry je konec tedna prizadel več kot 200 tisoč tarč v več kot 150-ih državah, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki danes pričakujejo nov val okužb, saj bodo številni prižgali svoje službene računalnike. Tarče so sicer računalniki z neposodobljenim operacijskim sistemom Windows. Kako je mogoče, da številna podjetja, bolnišnice, trgovske družbe in celo nekatere vladne ustanove ne posodabljajo programske opreme? Kako ranljivi so sicer operacijski sistemi? Kaj svetujejo kibernetski strokovnjaki? Kako se bomo v svetu povezanih naprav zaščitili pred takšnimi napadi? Odgovori v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Izsiljevalski virus WannaCry je konec tedna prizadel več kot 200 tisoč tarč v več kot 150-ih državah, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki danes pričakujejo nov val okužb, saj bodo številni prižgali svoje službene računalnike. Tarče so sicer računalniki z neposodobljenim operacijskim sistemom Windows. Kako je mogoče, da številna podjetja, bolnišnice, trgovske družbe in celo nekatere vladne ustanove ne posodabljajo programske opreme? Kako ranljivi so sicer operacijski sistemi? Kaj svetujejo kibernetski strokovnjaki? Kako se bomo v svetu povezanih naprav zaščitili pred takšnimi napadi? Odgovori v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Izsiljevalski virus WannaCry je konec tedna prizadel več kot 200 tisoč tarč v več kot 150-ih državah, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki danes pričakujejo nov val okužb, saj bodo številni prižgali svoje službene računalnike. Tarče so sicer računalniki z neposodobljenim operacijskim sistemom Windows. Kako je mogoče, da številna podjetja, bolnišnice, trgovske družbe in celo nekatere vladne ustanove ne posodabljajo programske opreme? Kako ranljivi so sicer operacijski sistemi? Kaj svetujejo kibernetski strokovnjaki? Kako se bomo v svetu povezanih naprav zaščitili pred takšnimi napadi? Odgovori v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Izsiljevalski virus WannaCry je konec tedna prizadel več kot 200 tisoč tarč v več kot 150-ih državah, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki danes pričakujejo nov val okužb, saj bodo številni prižgali svoje službene računalnike. Tarče so sicer računalniki z neposodobljenim operacijskim sistemom Windows. Kako je mogoče, da številna podjetja, bolnišnice, trgovske družbe in celo nekatere vladne ustanove ne posodabljajo programske opreme? Kako ranljivi so sicer operacijski sistemi? Kaj svetujejo kibernetski strokovnjaki? Kako se bomo v svetu povezanih naprav zaščitili pred takšnimi napadi? Odgovori v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Kakšno javno radiotelevizijo imamo in kakšno hočemo? O poslanstvu javnega servisa, o željah, zahtevah, trenutnih razmerah, možnostih, pritiskih in ovirah bodo v četrtkovem Studiu ob sedemnajstih govorili medijski strokovnjaki in najvišji predstavniki našega zavoda. RTV bo pred ogledalo postavila voditeljica oddaje Tatjana Pirc.
Bo socialdemokratska ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak danes uspešno prestala interpelacijo v parlamentu? Kolikšna je njena odgovornost za pomanjkljivo delo centrov za socialno delo in koliko gre pri tem za zlorabo nesrečnih družinskih tragedij za politične namene? V oddaji bomo spremljali tudi razpravo v državnem zboru, z gostoma v studiu pa bomo ocenili delo centrov za socialno delo in šibkost socialne države. Z voditeljico Natašo Lang.
Duhovite podaje, mojstrski prosti streli in dovršene obrambe nas prepričajo, da je nogomet najlepša športna igra. Toda za to bleščavo se skriva grda sodobna družbena patologija. Spopadi med nemškimi in ukrajinskimi navijači v Lillu ter med angleškimi in ruskimi v Marseillu so razkrili, da na tribunah brbota od agresivnega nacionalističnega šovinizma. V primerjavi z nekaj prejšnjimi prvenstvi je z nogometom povezanega sovraštva in pripravljenosti na nasilje precej več. Zakaj je tako? So se tako poslabšali politični odnosi med državami in narodi na stari celini ali gre za odraz socialno-ekonomskih razmer – odgovor iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Goran Dekleva.
Se spominjate neljubega dogodka, ki se pripetil lanskega decembra na slalomski tekmi v Madonni di Campiglio, ko je tik za hrbtom smučarja Marcela Hirscherja strmoglavil brezpilotnik, ki je snemal tekmo. Brezpilotni letalniki danes niso več nobena novost. Uporabljajo se v vojaške namene, v medijski industriji, v kmetijstvu, uporabljajo jih posamezniki za raznorazne namene. Zaradi finančne dostopnosti jih je vedno več, vedno več je tudi incidentov povezanih z njimi in lahko bi rekli, da gre za tehnologijo, ki je po levi in desni prehitela pravno ureditev. O tem kdo, kdaj, kje in pod kakšnimi pravili sme uporabljati brezpilotne letalnike, smo govorili v Studiu ob 17h. Naši sogovorniki so bili: mag. Alojz Krapež iz sektorja za letalstvo Ministrstva za infrastrukturo, direktor Agencije za civilno letalstvo Rok Marolt, namestnik informacijske pooblaščenke mag. Andrej Tomšič, g. Janez Kotar iz Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov in dr. Vasja Badalič iz Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani.
Tokratni Studio ob 17h bo potekal v živo s Slovenske turistične borze na Čatežu. Kolikšna priložnost je domači turizem? Napovedi za poletno sezono vsebujejo presežke in rekorde. Kako izkoristiti nazive, kot so Preferenčna destinacija 2016, Zelena prestolnica Evrope in peta najbolj zelena država na svetu? Ima Slovenija vse potrebne danosti, da postane ena od najbolj priljubljenih kongresnih lokacij? Koliko tržno zanimiv je turizem na podeželju? Je za žičničarje poletna sezona celo bolj dobičkonosna kot zimska? V Studiu ob 17ih s turistične borze voditeljica Tina Lamovšek z gosti.
15 let po podpisu sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic, se sprašujemo, kaj so rešile doslej. Težava je predvsem razdelitev bremena deviznih hranilnih vlog. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Sloveniji naložilo nesorazmerno veliko breme obveznosti, zato naša država opozarja, da bi bilo treba to vprašanje vrniti v nasledstvena pogajanja. O uresničevanju nasledstvenega sporazuma v tokratnem Studiu ob 17h.
Policisti so dosegli svoje, zdaj vre med preostalimi sindikati javnega sektorja. Jutrišnji protestni shod pred vlado je le prvo dejanje upora in hkrati napoved burne jeseni. Spet razdvajajo plače oziroma kako hitro odpraviti še veljavne reze. Vlada grozi z enostranskimi ukrepi, sindikati to razumejo kot pokop socialnega dialoga. In zlasti zanj si bodo na vso moč prizadevali - tudi s stavko. Se vsi zavedajo, kaj počnejo? Tudi o tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Koprivnikar, Štrukelj, Virant so pristojna imena - gosti jih Nika Benedik.
Včeraj je postalo območje Tovarne Rog v Ljubljani prizorišče urbanega upora. Ponoči (ob 3:15) so delavci gradbenega podjetja z bagrom in v spremstvu varnostnikov vkorakali v staro tovarno koles. Nenapovedan nočni obisk in začetek rušenja jim je preprečilo 10 uporabnikov Roga, ki so bili v tem času na območju tovarne. Rušenje so preprečili z lastnimi telesi – ulegli so se pred bager, pri tem pa ni šlo brez prerivanja in nasilnih prijemov. Po nekaj urnem statusu quo, med katerim je na prizorišče prihajalo vse več uporabnikov tovarne in njihovih podpornikov, se je tehtnica prevesila na stran Rogovcev. Ti so pozno dopoldne varnostnike obkolili, tako da je varnostno službo morala iz območja pospremiti policija. Kako naprej? Je dialog sploh še možen? O prihodnosti Roga v današnjem Studiu ob 17ih z Darjo Pograjc in Marjanom Vešligajem. Gostje: dr. Uroš Grilc, vodja Urada za mladino pri Mestni občini Ljubljana, Miha Poredoš, uporabnik Roga, ter dr. Rajko Muršič, prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Ob svetovnem dnevu okolja se letos najbolj osredotočamo na varovanje biotske raznovrstnosti. Ta je zaradi človekovih posegov zelo ogrožena. Izumirajo številne živalske vrste, predvsem dvoživke, v nevarnosti pa so tudi ptice in vrste sesalcev. Zaradi pretirane sečnje gozdov, še posebej v tropskih predelih, gradnje cest in urbanizacije je ogrožen življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. Varovanje biotske raznovrstnosti je zelo pomembno za ohranitev zdravega naravnega okolja, zato se vrstijo poskusi, kako bi kar najbolj zaščitili ogrožene vrste in njihovo življenjsko okolje.
So učitelji izgubili avtoriteto in so šole pri obravnavanju nasilja nemočne, se zgodi celo, da pogledajo stran? Petina slovenskih 10-letnikov je v mednarodni raziskavi navedla, da so vsaj enkrat na teden žrtve medvrstniškega nasilja. Kako hitro učitelji zaznajo nasilje, kako se šole lotevajo reševanja tega problema? Katere vzvode ima šola, kakšne pravice in dolžnosti učenec? Zakaj se je treba takoj odzvati na nasilje? O tem v Studiu ob 17h z gosti.
Studio ob 17ih bo danes v Postojnski jami. Bo včerajšnjemu čudovitemu dogodku, ko se je izlegel prvi zmajev mladič, danes sledil še en čudež ali celo več njih? Človeška ribica ima namreč v akvariju, v katerega so oči svetovne javnosti uprte že 4 mesece, še nekaj deset jajčec. Kako je z zmajevimi mladiči, o katerih je že pred stoletji pisal Valvasor in ki so del slovenske naravne dediščine? Kakšno delo zdaj čaka biologe v Postojnski jami in predvsem turistične delavce? Bodo znali unovčiti turistični kapital, ki ga je prinesel dogodek? V Studiu ob 17ih s Sabrino Mulec in gosti.
Če ne bi bilo čakalnih vrst, ne bi bilo primera Zimmermann – in namesto, da bi se vrste krajšale, se le nevzdržno daljšajo. V zadnjih petih letih so se podvojile, na čakalnih seznamih pa je že vsak osmi Slovenec. Kje so sistemski ukrepi? Kje so rešitve? Kako preprečiti tvegane primere, kot je Zimmermann? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-h.
Aktualna radijska oddaja Studio ob 17-ih, ki ji na 1. programu Radia Slovenija lahko prisluhnete vse dni v tednu, razen ob nedeljah, letos obeležuje 40. obletnico. Prav na dan prve oddaje Studio ob 17-ih, 31. maja, bo na sporedu posebna oddaja. V njej bodo sodelovali njeni najboljši ustvarjalci, med njimi številni domači in tuji dopisniki, ki predstavljajo bogastvo nacionalnega radia. Praznično oddajo, ki bo tokrat pred občinstvom v Studiu 26 Radia Slovenija, bosta vodila urednica Studia ob 17-ih Alenka Terlep in odgovorni urednik 1. programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar. Neposredni prenos bo od 17. ure na Prvem in na spletnem mestu RTV 4D.
Po Greenpeacovem razkritju dela dokumentov s skrivnih pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu TTIP med Evropsko unijo in Združenimi državami se je zbudila tudi Slovenija. Pri nas skorajda ni bilo razprave o tem, kaj prinaša odprava trgovinskih ovir in regulatorno sodelovanje med stranema. Bo Evropa res zniževala standarde pri hrani, zdravstvu, sociali? Mnenja se končno krešejo. Kakšna so vladna stališča, bomo o TTIP odločali na referendumu? Kaj o sporazumu pravijo pravniki, ekonomisti, agrarni ekonomisti, največji izvozniki, nevladne organizacije, sindikati? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Danes je dan Alpske konvencije, ki kot mednarodni sporazum določa cilje in varstvo trajnostnega razvoja Alp in zavezuje države pogodbenice, tudi našo. Kako Slovenija uresničuje najpomembnejša določila, med katerimi sta urejanje prostora in trajnostni razvoj gorskih pokrajin? Kako pomembno je povezovanje vseh vpletenih, predvsem občin in prebivalcev, ki tudi v odmaknjenih krajih ohranjajo poseljenost pod Alpami in utrjujejo turistično prepoznavnost? Več o tem v Studiu ob 17-ih iz Tolmina, ki je dobil naziv alpskega mesta. Z Aljano Jocif.
V Makedoniji so odpovedali volitve, razpisane za peti junij, ker bi na njih najverjetneje nastopila samo stranka VMRO DPMNE. Vladajoča stranka je s tem popustila pod mednarodnim pritiskom. S tem pa ni konec politične krize v državi s sicer zavidljivo gospodarsko rastjo. In vse bolj je očitno, da bodo pri njenem reševanju imeli odločilno vlogo mednarodni dejavniki. O tem se bomo z gosti pogovarjali v Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Več kot tri tisoč 700 socialno ogroženim, ki so primorani najemati tržna stanovanja, ker občine nimajo dovolj neprofitnih stanovanj, grozi deložacija. Toda ustavno sodišče je danes odločilo, da je zakon, ki določa,da morajo ti najemniki sami kriti celotni del neprofitne najemnine, neustaven. Tako bo moral državni zbor zakon v letu dni popraviti. O stanovanjski stiski najrevnejših in odločitvi ustavnega sodišča z današnjimi gosti v Studiu ob 17-ih.
Bo pravica do pitne vode pri nas končno zapisana v ustavo? Pobuda ima široko načelno podporo tako javnosti in stroke kot politike, toda konkretna razprava, kaj zapisati v ustavo, se šele začenja. O predlogu strokovne komisije, predvsem pa, kaj prinaša vpis v ustavo, kakšna je vizija, kaj naj bi z vodo dobro oskrbljena Slovenija sploh počela s to »nafto 21. stoletja«, v današnjem Studiu ob17ih Nina Slaček z gosti.
Avstrija bo prvič po drugi svetovni vojni dobila predsednika, ki ne pripada ne socialdemokratom ne ljudski stranki. Izid včerajšnjih volitev je izredno tesen in velik uspeh kandidata Svobodnjaške stranke Norberta Hoferja v Evropi vzbuja veliko zaskrbljenost. Kako bo ta uspeh skrajne desnice vplival na prihodnjo avstrijsko politiko? O tem v studiu z gosti in voditeljico Špelo Novak.
Slovence združuje tudi ljubiteljska kultura. Z njo se ukvarja 110 tisoč posameznikov, ki pripravijo 25 tisoč prireditev na leto za 4 milijone obiskovalcev. Ta fenomen je posebnost tudi na mednarodni ravni. V tednu ljubiteljske kulture bomo osvetlili njene manj znane vidike. Ljubiteljska kultura lahko namreč blaži socialno stisko in vpliva na stanje duha. Kakšni so njeni družbeni učinki, v tokratnem Studiu ob 17ih.
Neveljaven email naslov