Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


Studio ob 17.00

4531 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


09.03.2023

Avtomobili prihodnosti in zelena mobilnost

Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS; Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.


08.03.2023

Ženske v poslovnem svetu

Je enakopravnost spolov v vrhu slovenskih podjetjih zagotovljena? Na kakšen način bi jo lahko okrepili? Ali je v gospodarskih družbah z ženskim vodstvom ozračje drugačno, so morda v ospredju bolj mehke veščine ali je to le predsodek? Kaj nam prinaša nova evropska direktiva v zvezi s tem in kakšne so prednosti in pomanjkljivosti spolnih kvot? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gospodarstvenicami. Gostje: Vojka Ravbar, namestnica glavne izvršne direktorice v SKB banki; Medeja Lončar, direktorica družbe Siemens v Sloveniji; Tina Novak Kač, partnerka v družbi za iskanje kadrov Competo; Sarah Jezernik Konovšek, predsednica sekcije managerk pri Združenju manager; Maja Fesel Kamenik, psihologinja in magistrica managmenta.


07.03.2023

Kdo bo gradil naše bolnišnice, šole in ceste?

Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.


06.03.2023

Planiška inventura

Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023; Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh; Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.


03.03.2023

Tedenski aktualni mozaik s Simeono Rogelj

Tudi glasno opevane tuje naložbe lahko prinesejo šok in razočaranje, je eno od spoznanj tega tedna. Kljub usodi Magne in njenih delavcev so slovenskemu gospodarstvu izboljšali obete za letos. Ocenjujemo, kaj to pomeni za domači proračun, z evropskim javnim tožilcem pa preverjamo, koliko smo z doslej odkritimi primeri oškodovali evropsko blagajno. Pozdravljamo sklenjena dogovora med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov ter med Brusljem in Londonom o Severni Irski. In na koncu gremo tudi v Planico in naredimo inventuro. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.


02.03.2023

Odrast, vizija razvoja?

Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrasti uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem v ponovitvi pogovora voditeljice Špele Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega možganskega trusta Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.


01.03.2023

Pametna mesta – priložnosti in pasti

Naš življenjski prostor vse bolj naseljujejo različne povezane pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. Pametna mesta in pametne skupnosti prihodnosti naj bi nam z množico takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Kakšni so načrti Evropske unije, kako pametna so danes slovenska mesta, ali lahko zaupamo avtomatiziranim sistemom in kaj se dogaja z osebnimi podatki? O vsem tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Tomaž Lanišek, vodja Sektorja za razvoj in pametno mesto na Mestni občini Kranj; Domen Savič, direktor Zavoda Državljan D.


28.02.2023

Bo pri stanovanjski politiki res konec stihije?

Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja. Gostje: Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance; Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Maša Hawlina, Zadrugator.


27.02.2023

Pred pokojninsko reformo: kako varčevati za starost in komu zaupati prihranke?

Nam bo pokojninska reforma, ki jo pripravlja vlada, zagotovila varno starost? Na ta odgovor bo treba še počakati. Že zdaj pa je jasno, da samo odmerjene pokojnine iz obveznega zavarovanja za brezskrben pogled v čas po upokojitvi ne bodo dovolj. Kako okrepiti dolgoročne pokojninske prihranke z dodatnim varčevanjem, v drugem in za zdaj še premalo razvitem tretjem stebru? Kakšne so razmere na kapitalskih trgih, ki krojijo naše bodoče donose? Ali oziroma kako bi lahko država spodbudila te oblike vlaganj? So tudi tu potrebne posodobitve? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Janez Kranjc, predsednik uprave Prve pokojninske družbe; Peter Krassnig, član uprave Triglav pokojnine; Karl Lipnik, ekonomist in analitik časnika Delo.


24.02.2023

Tedenski aktualni mozaik s Heleno Lovinčič

Kako globoko je pred letom dni začeta surova vojna v Ukrajini razdejala to državo, Evropo in geopolitična razmerja? Bo rane kdaj mogoče zares zaceliti? To so vprašanja, ki so prevladovala na Zahodu v teh dneh pred obletnico ruskega napada. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo pri nas in izpostavljamo energetiko, kjer elektrika vse bolj izrinja plin. Predstavljamo vladne načrte za lažjo graditev sončnih in vetrnih elektrarn ter za spodbujanje električnih vozil. Spremljamo plačna pogajanja v javnem sektorju in nadaljevanje agonije na RTV Slovenija zaradi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja nove zakonodaje. S ponosom spremljamo nordijsko prvenstvo v Planici in navijamo za najboljše filme na Berlinalu. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.


23.02.2023

Po letu dni vojne v Ukrajini

Vojna v Ukrajini, ruski napad se je začel 24. februarja lani, je povzročila globoke rane in gorje ukrajinskemu narodu, ki ima nedvoumno pravico živeti v svoji suvereni in ozemeljsko celoviti državi. Vojna je tako ukrajinski kot ruski strani zadala hude izgube, hkrati pa je povzročila humanitarno, energetsko in okoljsko razdejanje. Kaj so značilnosti največje zaostritve na stari celini po drugi svetovni vojni in zakaj vojni na vratih Evropske unije še ni videti konca, v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Mihom Lamprehtom. Gostje so strokovnjakinja za obrambno in varnostno politiko dr. Jelena Juvan, analitik dr. Denis Mancevič, diplomat in državni sekretar dr. Andrej Benedejčič ter dopisnika dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik.


22.02.2023

Zdravstvena reforma in dolgotrajne bolniške odsotnosti

Število bolnikov v dolgotrajni bolniški odsotnosti skokovito narašča. Leta 2015 je bilo v dolgotrajnem staležu 19 tisoč oseb, lani že 33 tisoč. Absentizem je ena največjih težav slovenskega zdravstva. Rekorder prihaja neuradno s Koroške, mesečno pa na dolgotrajni bolniški odsotnosti dobi več kot 22 tisoč evrov. Absentizem siromaši zdravstveno blagajno, gospodarstvo je v krču, družba drvi v izgorelost. V tujini je to že najpogostejši vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, tudi Slovenija gre v to smer. A rešitve za absentizem so, to kažejo tudi slovenski primeri. Na predvečer obravnave na strateškem svetu za zdravstvo, bo o ukrepih za obvladovanje zdravstvenega absentizma razpravljali voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v studiu.


21.02.2023

Nova strategija zunanje politike?

Po ruskem napadu na Ukrajino in drugih pretresih v mednarodni skupnosti na zunanjem ministrstvu pripravljajo novo zunanjepolitično strategijo. Slovenija se vidi v jedru evropske povezave, velik poudarek naj bi bil na vladavini prava in človekovih pravicah. Kateri so glavni zunanjepolitični izzivi? Kako kaže slovenski kandidaturi za članico Varnostnega sveta Združenih narodov? Kakšni so naši odnosi s sosednjimi državami? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s slovensko zunanjo politiko, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Blažem Ermencem.


20.02.2023

Kaj odločitev ustavnega sodišča glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenija pomeni za RTV

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje dela zakona o Radioteleviziji Slovenija. Gre za člene, ki se nanašajo na oblikovanje novega sveta zavoda in novega statuta ter na imenovanje novega predsednika in članov uprave. Postopki imenovanja novih članov sveta medtem tečejo naprej. Kaj odločitev pomeni za RTV Slovenija, katera so ključna pravna vprašanja, ki jih je pod drobnogled vzelo ustavno sodišče, kaj odločitev pomeni za aktualni Programski svet RTV in novi Svet, ki ga predvideva novela? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić in kolegi v posnetih izjavah in pogovorih v živo.


17.02.2023

Tedenski aktualni mozaik z Jolando Lebar

Na eni strani pustne in Valentinove norčije, na drugi pretresenost ob uničujočem potresu v Turčiji in trdovratni vojni v Ukrajini. Tak je bil iztekajoči se teden. V oddaji bomo spremljali razkrivanje krivcev in iskanje rešitev za krepitev varnosti, med drugim na varnostni konferenci v Münchnu. Doma so teden zaznamovala preigravanja pred začetkom trdih pogajanj o plačah v javnem sektorju in pričakovanja glede usklajevanja pokojnin. Oboje bo v velikim meri odvisno od uspešnosti gospodarstva, zato mu država obljublja izdatne spodbude. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.


16.02.2023

Koliko stavb bi se podrlo v potresu pri nas?

Nedavni tragičen potres v Turčiji je tudi pri nas obudil razmišljanja o potresni varnosti stavb, v katerih živimo in delamo. Po ocenah strokovnjakov bi v Sloveniji protipotresno sanacijo potrebovalo približno 100 tisoč stavb. V pripravi je resolucija o krepitvi potresne varnosti. Katera vprašanja naslavlja in katerih ne? Zakaj objekti nimajo - po vzoru energetskih - tudi potresnih izkaznic? Zakaj v zakonu ni predvidena revizija projektne dokumentacije za graditev objektov? In nenazadnje, zakaj je zavedanje o potresnem tveganju med nami relativno nizko? O vem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: dr. Matjaž Dolšek, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani; Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito in reševanje Mestne občine Ljubljana; Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije; Saša Galonja, vodja Sektorja za sistem prostora in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor.


15.02.2023

Kako do bolj pravičnih plač v javnem sektorju?

Pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju so dobila zeleno luč. Odprtih vprašanj je veliko. Katere pravice se bodo spremenile, kako bodo urejene plače, koliko bo vse to stalo? O izhodiščih za pogajanja, argumentih vpletenih strani in učinkih različnih rešitev voditeljica Katja Arhar in predstavniki pogajalcev in preučevalcev. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; dr. Polona Domadenik Muren, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.


14.02.2023

Evropska unija zaostruje politiko glede migracij

Število nezakonitih prihodov v Evropsko unijo se znova povečuje. Lani je v Evropo vstopilo 330 tisoč beguncev in migrantov brez ustreznih dokumentov. Kot kaže, se skladno s tem zaostruje tudi evropska politika do migracij. Voditelji Evropske unije so na nedavnem zasedanju v Bruslju znova odprli to vprašanje, jasnega in usklajenega odgovora pa tudi tokrat niso našli. Nekateri trdijo, da se Evropa v strahu pred spremembami zapira vase in postaja trdnjava, drugi v migracijah vidijo nevarnost za evropski red in kulturo. O iskanju pravega ravnotežja pri vprašanju, ki je lahko tudi odgovor na evropsko demografsko krizo, so razpravljali voditelj Matej Hrastar in sogovorniki: Gostje: Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika vlade; dr. Marina Lukšič Hacin, Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze.


13.02.2023

Kako je Planica pripravljena na največje zimsko tekmovanje pri nas

Nordijski smučarji so v pričakovanju vrhunca letošnje sezone svetovnega prvenstva v dolini pod Poncami. Dolina je od danes zaprta za promet. Je prvenstvo na domačih tleh prednost ali breme? Kako so na izziv pripravljeni organizatorji in na Smučarski zvezi? Kaj vse prinaša 14 dnevni vrvež na robu Triglavskega narodnega parka? In nenazadnje, zakaj je prvenstvo v Planici tako pomembno, da so prestavili šolske počitnice, za vstopnico pa je potrebno plačati več kot smo vajeni odšteti za druge športne prireditve? O vsem tem voditelj Boštjan Reberšak s sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Gorazd Pogorelčnik, vodja panog smučarskih skokov in nordijske kombinacije; Jelko Gros, vodja nordijskega centra Planica.


10.02.2023

Tedenski aktualni mozaik z Urško Valjavec

Turčijo in Sirijo po katastrofalnem potresu v začetku tedna še vedno stresajo številni popotresni sunki, reševalci pa bijejo bitko s časom in mrazom. Preživele iščejo tudi slovenski reševalci, prihaja pa tudi slovenska materialna pomoč. Pomoč pričakuje tudi Ukrajina, a predvsem vojaško, ne materialno pomoč. Ji bodo evropske države dobavile tudi sodobna bojna letala? Komentiramo izkupiček evropskega vrha, pojasnjujemo predstavljena izhodišča za plačno reformo javnega sektorja ter analiziramo kulturno dogajanje ob nedavnem prazniku. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Valjavec.


Stran 18 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov