Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


30.08.2018

Nova turistična strategija Pirana

Piran je turistično najbolj razvita slovenska občina. Še vedno – čeprav je v zadnjem obdobju zaostajal za povprečno stopnjo rasti turizma tako v državi kot tudi v hrvaški Istri. Pred poletjem je dobil novo strategijo. Mu bo ta dala svež zagon? Voditeljica: Jasna Preskar.


29.08.2018

Tujerodne invazivne vrste

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.08.2018

Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra

Slovensko kmetijstvo potrebuje generacijsko in tehnološko prenovo. A kako zadržati mlade na podeželju? Kaj od nove vlade pričakujejo mladi kmetje? Uporaba sodobnih digitalnih tehnologij za upravljanje in nadzor v nasadih, poljih in hlevih lahko poveča učinkovitost dela, zmanjša stroške proizvodnje in prinese večji dohodek na kmetiji. Kako pametni so samovozeči traktorji?


27.08.2018

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

Pedofilski škandal v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji je znova opozoril na spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi. Papež Frančišek je napisal pismo, v katerem jih ostro obsoja. Pedofilija pa je hud problem, ki je razširjen tudi drugje v družbi.


24.08.2018

O manjšinah v živo iz stare Ljubljane

Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.


23.08.2018

Zaostreni odnosi med Turčijo in ZDA

Napetosti med Washingtonom in Ankaro ter posledična podvojitev ameriških carin na turško jeklo in aluminij so močno pretresle turško gospodarstvo in vplivale na padec vrednosti turške valute. Turški predsednik Erdogan medtem utrjuje oblast, nadaljuje gonjo proti vsem nasprotnikom in se zapleta v prepire s ključnimi članicami mednarodne skupnosti.


22.08.2018

So v Sevnici dobro izkoristili izvor prve dame ZDA?

Poletje je čas dopustniških potepanj. Pozanimali smo se, kaj je Sevnici prineslo dejstvo, da je tam preživljala otroštvo prva dama Združenih držav. Mediji so Sevnico postavili na svetovni zemljevid; ima zato več turistov, kateri so še drugi gospodarski učinki? Kaj pravijo domačini – so že siti Melanijine zgodbe?


21.08.2018

Žetev hmelja

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


20.08.2018

Pomanjkanje delovne sile v gostinstvu

Medtem ko se večina Slovencev in Slovenk poleti odpravlja na dopust, več kot 30.000 zaposlenih v turizmu in gostinstvu o tem lahko le sanja; na vrhuncu turistične sezone je zanje 8-urni delovnik namreč samo črka na papirju. Zaradi pomanjkanja zaposlenih delajo po najmanj 12 ur na dan, ob koncih tedna, praznikih in ponoči. K slabšemu ugledu teh poklicev v družbi gotovo prispevajo tudi nizke plače.


17.08.2018

Gostimo novega predsednika vlade

Marjan Šarec je postal predsednik trinajste slovenske vlade. “Dela bo veliko na vseh področjih«, pravi sam– torej kako ga bo zastavil, ga sprašujemo v oddaji. Kakšni so izzivi, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada komentirata dr. Mojmir Mrak, EF in dr. Marko Lovec, FDV.


16.08.2018

Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


15.08.2018

Marijino vnebozetje

Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. Vernice in verniki Katoliške cerkve se na ta dan množično udeležujejo bogoslužij, še posebej v romarskih središčih povsod po svetu. Naša najpomembnejša so Brezje, Ptujska gora, Sveta gora, Turnišče, Zaplaz. Osrednje slovensko Marijino svetišče je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. V oddaji o slovesni maši na Brezjah ter pogovora z rektorjem in gvardjanom brezjanskega svetišča dr. Robertom Bahčičem in župnikom v Frankolovem mag. Brankom Cestnikom.


14.08.2018

Branje v digitalizirani družbi

Na pametnih napravah beremo knjige ter prebiramo novice, objave na različnih družbenih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako sta razširjenost in dostopnost besedil spremenili status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio- in videovsebin sploh še knjiga in kakšni procesi potekajo v naših možganih, ko beremo?


13.08.2018

Zaposleni na prvem mestu

Slovensko gospodarstvo na zunaj deluje kot dobro naoljen stroj. Vendar se konkurenčnost in produktivnost naše države le stežka premikata navzgor po mednarodno primerljivih lestvicah, in to kljub izobraženim in kompetentnim zaposlenim. Resnica je namreč, da zaposleni niso ne zadovoljni in ne motivirani. Vodilni v podjetjih so jih dolgo časa zanemarjali. “Zaposleni so samoumevni.” Nič več. Ti časi so mimo. Človeški kapital v družbi znanja je najdragocenejša dobrina in Slovenci šele odkrivamo, kako jo gojiti in razvijati.


10.08.2018

Prepovedane droge

Kako velik problem je uživanje prepovedanih drog v Sloveniji? Se ga lotevamo na pravi način in kako uspešni smo? Dostopnost do drog, zlasti marihuane, ki je najbolj razširjena ter do kokaina se hitro povečuje. Slovenski mladostniki na primer po uporabi konoplje sodijo v sam vrh Evrope. V oddaji o tem kakšne so škodljive posledice in nevarnosti, ki jih prinašajo tudi vedno nove sintetične droge.


09.08.2018

Kako koristiti dopust

Kako zakon o delovnih razmerjih določa koriščenje dopusta, ga lahko delavec izkoristi v več delih? Ga je mogoče izplačati? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? V oddaji o pravilih, ki določajo način izrabe dopusta.


08.08.2018

Skrivnosti malih podjetij

Kako male gospodarske družbe skrbijo za zaposlene in kako gledajo na tiste, ki temu ne namenjajo pozornosti; pa tudi, ali se poslovno širijo, kaj pričakujejo od prihodnje vlade, so pripravljene na morebitno prihodnjo krizo in kako gledajo na menjave lastništev podjetij v Sloveniji.


07.08.2018

Turistična razglednica Notranjske

Ste vedeli, da imajo v Podcerkvi v Loški dolini hostel, ki je doslej edini v Sloveniji v celoti prilagojen invalidom? Da je Križna jama pri Ložu, ki se razteza na območju treh občin, glede na biološko raznovrstnost četrta na svetu, saj v njej živi kar 50 različnih vrst jamskih živali? Ste že kdaj obiskali notranjski Portorož, kot nekateri imenujejo domiselno urejeno Bloško jezero? Bi radi izvedeli, kaj vse se dogaja na Cerkniškem jezeru in ob njem; koga poiskati, če bi radi opazovali medveda v njegovem naravnem okolju? Notranjska privablja obiskovalce, toda turizem je potrebno tu razvijati s posebnim občutkom, ne da bi povzročali škodo izjemnemu kraškemu okolju.


06.08.2018

Odstrel zveri

V Sloveniji naj bi živelo že malo manj kot 1000 medvedov in okrog 70 volkov v 14 tropih. V letu dni naj bi iz narave odvzeli 200 medvedov in 11 volkov. S predlaganim številom pa niso zadovoljni ne kmetje in ne zagovorniki narave. Prvi bi najraje videli, da bi jih sploh ne bi bilo, drugi pa se zavzemajo za prepoved odlova. Kako najti ravnotežje?


03.08.2018

Zgodovina pristopov na Triglav

Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.


Stran 79 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov