Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


08.08.2014

Zakaj antibiotiki ne delujejo več?

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


07.08.2014

Ko svetovni mediji ustvarjajo resničnost

Novinarji globalnih medijskih hiš že dolgo niso več le objektivni poročevalci o svetovnem dogajanju, temveč s svojim delom neposredno vplivajo na resničnost, o kateri poročajo. So, na primer, za sestrelitev malezijskega potniškega letala nad Ukrajino krivi proruski separatisti ali oblasti v Kijevu? - Kako na to vprašanje odgovarjajo ključni svetovni mediji, je morda še pomembnejše od tega, kaj se je zgodilo v resnici. Zato se bomo v tokratnem Studiu ob 17ih spraševali, koliko gre še zaupati svetovnim medijem. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.


06.08.2014

Goljufije s hrano

Goljufije s hrano na svetovnem trgu prinašajo milijonske zaslužke. Med izdelki, pri katerih se najpogosteje goljufa, so po večini taki, ki jih uporabljamo vsak dan: oljčno olje, ribe, kava, čaj in sadni sokovi; na trgu so tudi ponaredki sira in mesa. Izvajanje zakonodaje na področju goljufij s hrano se po posameznih državah razlikuje, nadzor pa je omejen. Posledica tega je, da je veliko goljufij pri hrani neodkritih, še posebno kadar ne pomenijo grožnje za javno zdravje. Zakaj je goljufije pri hrani tako težko odkriti? O tem in o primerih prevar na področju hrane Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob sedemnajstih.


05.08.2014

Kakšna naj bo reforma zdravstva

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


04.08.2014

Pridelava sladkorne pese

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


01.08.2014

Državni zbor je ustanovljen

Državni zbor je ustanovljen. Večina obrazov je novih, vključno s predsednikom parlamenta, prvič je na delu pravnomočno obsojeni poslanec. Ustanovno sejo državnega zbora, tokratno strukturo parlamenta in razmerja političnih sil v njem bomo med drugim komentirali v današnjem Studiu ob 17-ih z gostoma, dolgoletnima poslancema državnega zbora Jožefom Jerovškom in Miranom Potrčem. Oddajo bo povezovala Urška Jereb Brankovič.


31.07.2014

Studio ob 17h

Pred jutrišnjo slovesnostjo v Mariboru, s katero se bodo spomnili porrajmosa, kot so Romi poimenovali holokavst, bomo v današnjem Studiu ob 17-ih govorili o še vedno premalo znani tragični usodi Romov. Kako in zakaj so postali žrtve omenjene politike, kolikšen davek so v resnici plačali ter o nujnosti spoštljivega spomina na romske žrtve se bo z gosti pogovarjal voditelj oddaje Marko Golja.


30.07.2014

Studio ob 17h

V zadnjih letih številna turistična podjetja in agencije dopolnjujejo svojo ponudbo za dejavno preživljanje prostega časa. Raftanje, soteskanje, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, planinarjenje so le nekateri športi, ki so vse bolj priljubljeni tudi na širšem območju med Bledom, Bohinjem, Kranjsko Goro in Bovcem. Kako ti športi dopolnjujejo turistično ponudbo v Posočju, kako pomembni so varnost, izobraževanje ter upoštevanje pravil? Odgovore bomo iskali v Studiu ob sedemnajstih, v katerem boste lahko prisluhnili tudi pripovedi posoških gorskih reševalcev o njihovih posredovanjih.


29.07.2014

Studio ob 17h

V petek bo tudi uradno začela delovati enotna finančna uprava. Gre za izjemno pomembno združitev davčne in carinske uprave v enotno finančno službo. Pričakovanja so velika. Bo sodobnejša organizacija zagotovilo za bolj učinkovito pobiranje davkov in manj sive ekonomije? Si bo nova finančna uprava vzpostavila ustrezno avtoriteto pri zavezancih? Bo skratka država dobila temelj, da ne bo treba samo povečevati bremen, temveč bodo vsi zavezanci plačevali predpisane davke? O novi finančni upravi z vodstvom te ustanove v oddaji Studio ob 17-ih. Vodila jo bo Zdenka Bakalar.


28.07.2014

Studio ob 17h

Prvega septembra naj bi v skladu z novim pravilnikom zmanjšali število izpitnih centrov za opravljanje vozniških izpitov z zdajšnjih 16 na 11. Ta odločitev je predvsem posledica tega, da v nekaterih krajih, kjer je zdaj mogoče opraviti vozniški izpit, ni niti krožišča niti dvopasovnice, semaforjev pa je le za vzorec, zato je usposobljenost voznikov po pridobljenem izpitu zelo različna. Pravilnik, ki še ni sprejet, že sproža vihar v občinah, ki bodo ostale brez izpitnega centra, pritrjuje pa mu stroka. Več o tem v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljem Robertom Škrjancem.


25.07.2014

O varnem obiskovanju gora

Planinska sezona se bliža vrhuncu, zlasti ob koncih tedna v avgustu in začetku septembra se bodo proti Triglavu in drugim vrhovom vile kolone ljubiteljev gora. Žal jih je med njimi pri tej priljubljeni obliki preživljanja prostega časa letos doslej umrlo že 12, nesreče pa prežijo tudi na previdne in izkušene. O varnem obiskovanju gora in o čim bolj kakovostnem planinstvu bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih v živo s Kredarice z voditeljem Markom Škrljem. Sodelovali bodo predstavniki Planinske in Gorske reševalne zveze ter gorske enote policije.


24.07.2014

Studio ob 17h

Medtem ko osnovnošolci uživajo na zasluženih poletnih počitnicah, med učitelji, pedagogi in uslužbenci ministrstva za izobraževanje, znanost in šport te dni poteka precej živahna polemika o nadaljnji usodi šest let starega projekta, po katerem naj bi se učenci sedmega, osmega in devetega razreda osnovne šole obvezno učili dva tuja jezika, ne le enega. Učitelji zatrjujejo, da so bili rezultati uvajanja drugega tujega jezika nadvse spodbudni in da Slovenija tako svojim najmlajšim ponuja pomembno prednost pred vrstniki iz drugih evropskih držav. Na ministrstvu pa odgovarjajo, da so bili učenci močno preobremenjeni, zato velja v prihodnje učenje drugega tujega jezika ponujati le kot neobvezno, izbirno vsebino. Nasprotujoče si poglede na usodo osnovnošolske jezikovne politike bomo slišali v današnjem Studiu ob 17ih. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.


23.07.2014

Osebni stečaj

V osebnem stečaju je vse več vplivnih posameznikov, ki so se zaradi nečednih poslov, davčnih nepravilnosti, propadlih naložb in osebnih poroštev znašli do vratu v dolgovih. Številni od njih so uradno brez premoženja, a še naprej živijo razkošno. Institut osebnega stečaja naj bi bil namenjen nesrečnim - a poštenim - dolžnikom. Gre v resnici za takšne primere ali pa bolj za one druge, ki se z razglasitvijo osebnega stečaja skušajo izogniti dolgovom? O tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.


22.07.2014

Problematika mladih

V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih do 29-ega leta živi pri starših, s čimer smo se zavihteli v sam vrh Evropske unije in prehiteli celo Italijo. Tako je pokazalo nedavno poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ki med drugim razkriva, da je kar polovica mladih odraslih Evropejcev prisiljena živeti doma. O vzrokih in posledicah takšnega položaja mladih se bo v Studiu ob 17h pogovarjala Martina Černe z gosti.


21.07.2014

Studio ob 17h

Turizem je med najbolj donosnimi in uspešnimi panogami slovenskega gospodarstva. Rast števila turistov je bila minuli dve leti celo rekordna, kar kaže na to, da smo zelo zanimivi za tuje trge. A poleg vsega pozitivnega se slovenska turistična panoga spopada tudi z izgubo ter neuresničenimi cilji in zavezami iz strategije razvoja. Nič kaj spodbuden za naše Primorje ni niti začetek poletja, saj že opažajo kar nekajodstotno zmanjšanje števila gostov. O našem turizmu, kako močno in kje vse stavimo nanj, v tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem programu Radia Slovenija z voditeljico Liano Buršič.


18.07.2014

Studio ob 17h

Kljub pozivom mednarodne skupnosti k premirju se nadaljuje in še zaostruje konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Največje žrtve spopadov so tudi tokrat civilisti z območja Gaze. Lahko tokratno merjenje sil sploh spremeni razmerje moči med stranema? Ali sploh še kdo verjame v razrešitev dolgoletnega konflikta? In kako so dramatične spremembe na Bližnjem vzhodu vplivale na odnose med Izraelom in Palestinci? Več v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem.


17.07.2014

Studio ob 17h

Kljub pozivom mednarodne skupnosti k premirju se nadaljuje in še zaostruje konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Največje žrtve spopadov so tudi tokrat civilisti z območja Gaze. Lahko tokratno merjenje sil sploh spremeni razmerje moči med stranema? Ali sploh še kdo verjame v rešitev dolgoletnega konflikta? In kako so dramatične spremembe v bližnjevzhodni regiji vplivale na odnose med Izraelom in Palestinci?


16.07.2014

Pokojnine

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


15.07.2014

Malo gospodarstvo v EU

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


14.07.2014

Kakšna bo 12-ta slovenska vlada?

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 131 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov