Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4531 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


14.07.2021

Pripravljeni za 55

Evropska komisija predstavlja podnebni sveženj z naslovom Pripravljeni za 55. Gre za načrt ukrepov zmanjševanja količine izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Ukrepi obsegajo vsa področja in naj bi zelo vplivali na naš način življenja. Kako zagotoviti pravično doseganje podnebne nevtralnosti? In kako o nujnosti ukrepanja prepričati gospodarstva, ki še vedno močno temeljijo na premogu? O vsem tem voditeljica Špela Novak in gostje: - Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire, - Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, - Andrej Gnezda, nevladna organizacija Umanotera.


13.07.2021

Gospodarstvo in turizem o interventnem zakonu

Predstavljamo vsebino zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije. Predstavniki turističnega gospodarstva, ki so jim namenjeni ti ukrepi, pojasnjujejo, pred katerimi izzivi so po epidemiji ter kakšne bodo posledice vladnega ignoriranja najbolj nujnih ukrepov. Avtorica je Simeona Rogelj.


12.07.2021

Kaj so volivci na referendumu sporočili vladi

Volivci so se zgrnili na volišča in z veliko večino zavrnili vladne spremembe Zakona o vodah. Kakšno politično sporočilo so poslali vladi? So se odločali le na podlagi vsebine zakona in volilne kampanje? Ali je bil motiv za udeležbo na referendumu politične narave in je šlo za nasprotovanje vladi Janeza Janše, ki jo – sodeč po raziskavah javnega mnenja – podpira manj kot tretjina državljanov? ? O teh in drugih političnih vprašanjih voditelj Aleš Kocjan s kolegi ter gostoma v studiu. Gosta: - Pavle Gantar, sociolog, nekdanji minister za okolje in prostor, - Marko Balažic, politični analitik.


09.07.2021

Tedenski aktualni mozaik

Premier Janez Janša je najprej v slovenskem in nato v evropskem parlamentu predstavil program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poleg pohval in spodbud je požel predvsem kritike in opozorila na področjih vladavine prava in medijev. Teden je minil tudi v znamenju kampanje, zapletov in predčasnega glasovanja pred referendumom o pitni vodi. Bolj kot politika pa je za poletni nemir skrbelo širjenje različice koronavirusa delta, cepljenje je potekalo prepočasi. Športno veselje nam je ta teden z uvrstitvijo na olimpijske igre prinesla košarkarska ekipa. Vse to in še veliko več v Tedenskem aktualnem mozaiku. Pripravila ga je Zdenka Bakalar.


08.07.2021

Soočenje pred referendumom o Zakonu o vodah

Vroče poletje je dodatno razgrel Zakon o vodah. Vlada je vanj vnesla spremembe, zaradi katerih je Gibanje za pitno vodo vložilo pobudo za referendum. Predlogu zakona so očitali dovoljevanje posegov in uveljavljanje zasebnih interesov na vodnih in priobalnih zemljiščih. V nedeljo, 11. julija, so volivci odločali, ali spremembe podpirajo. V posebni četrtkovi oddaji z začetkom ob pol petih smo na Prvem programu soočili mnenja številnih organizatorjev kampanje, torej tistih ZA zakon in onih PROTI. Soočenje v velikem studiu sta vodili Sabrina Mulec in Alenka Terlep.


07.07.2021

Ali imajo učenci s posebnimi potrebami enake možnosti za izobraževanje?

Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so do stalnega ali začasnega spremljevalca upravičeni le slepi ter težje in težko gibalno ovirani otroci, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, ki jih izvajajo redne osnovne in srednje šole. Spremljevalci so jim dodeljeni za izvajanje fizične pomoči. Drugi otroci s posebnimi potrebami – dolgotrajno bolni, slabovidni, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskim motnjami − so le izjemoma upravičeni do začasnega spremljevalca. Zakaj te pravice nimajo tudi otroci, ki potrebujejo stalno ali začasno pomoč spremljevalca in ta ni povezana s fizično pomočjo? Spremljevalci poskrbijo za to, da so ti otroci čim bolj vključeni v šolski sistem. To pa vpliva na njihov čustveni in socialni razvoj ter na uspešnost pridobivanja znanja. Kakšni so postopki za pridobitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca, kako je z njihovo izobrazbo in financiranjem zaposlitve? Odgovore so iskali voditeljica Petra Medved in sogovorniki: - Sabina Korošec Zavšek, predsednica nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Natalija Vovk-Ornik vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda RS za šolstvo, - Ina Kreft Toman, ravnateljica Mladinskega doma Jarše v Ljubljani, - Mitja Svete, oče otroka z avtizmom.


06.07.2021

Otroci pred zasloni - koliko časa pred zasloni je še varno?

V Sloveniji smo dobili poenotene smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Otroci od 10 do 12 leta naj ne bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18 leta ne več kot 2 uri. Kako realne so te smernice? In kako staršem dojenčkov in malčkov približati dejstvo, da mobilni telefon ali televizija nista primerno sredstvo za tolažbo, kaznovanje, nagrajevanje, preganjanje dolgčasa ali vzpostavljanje dnevne rutine? O novih smernicah in negativnih posledicah prevelike izpostavljenosti zaslonom v reprizi pogovora voditeljica Špela Šebenik in gostje: -\tdr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, -\tMaja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes, -\tdr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, -\tNevenka Zavrl, dr. med., spec. pediatrije , Razvojna ambulanta, Zdravstveni dom Ljubljana.


05.07.2021

Postavljamo meje umetni inteligenci

Uporaba umetne inteligence je v slabih dveh desetletjih v temeljih spremenila način, kako komuniciramo, se informiramo, kako raziskujemo, načrtujemo, kako se odločamo. Tehtna so opozorila, da danes v pomembni meri prispeva h krhanju demokratičnih ureditev, omejuje svobodo posameznikov in poglablja obstoječe družbene neenakosti. Kako tej ključni tehnologiji 21. stoletja postaviti jasne okvire delovanja in kaj je za to potrebno, o tem voditeljica Nina Slaček s sogovorniki. Gostje: - Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI), - dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), - Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI), - Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025.


02.07.2021

Tedenski aktualni mozaik

Dogodek tedna je začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji oziroma eni od njenih glavnih institucij Svetu, v katerem sedijo predstavniki članic. Ob tradicionalnem obisku v Sloveniji je Komisija prižgala tudi zeleno luč našemu načrtu za okrevanje, ki predvideva 2,5 milijarde evrov za 50 naložb in 33 reform. Da ne bodo zmogli preobrata in okrevanja, pa tarnajo v turizmu in sorodnih dejavnostih, v katerih so nezadovoljni tudi z novim predlogom interventnega zakona. Prav tako komentiramo evropski dogovor o kmetijski reformi in bojazni pred koronavirusno različico delta ter spremljamo vrhunske kolesarje na dirki po Franciji. Kritičen pregled tedna z Urško Jereb na Prvem.


01.07.2021

Slovenija znova na čelu Evropske unije

Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Prihodnjih šest mesecev bo usklajevala vsebine in vodila sestanke ministrskih srečanj in številnih delovnih teles. V kolikšni meri bo delo še narekovala pandemija covida-19, kako težavna bodo pogajanja o delitvi podnebnih bremen, širitvi povezave, digitalizaciji in drugih ključnih temah. Ali bo slovenska vlada znala neobremenjeno voditi razprave o skupni prihodnosti znotraj Unije in kje so priložnosti in pasti za utrjevanje položaja Slovenije v Uniji in njeno prepoznavnost. O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sandro Krišelj. TXT: Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Prihodnjih šest mesecev bo usklajevala vsebine in vodila sestanke ministrskih srečanj in številnih delovnih teles. V kolikšni meri bo delo še narekovala pandemija covida-19, kako težavna bodo pogajanja o delitvi podnebnih bremen, širitvi povezave, digitalizaciji in drugih ključnih temah. Ali bo slovenska vlada znala neobremenjeno voditi razprave o skupni prihodnosti znotraj Unije in kje so priložnosti in pasti za utrjevanje položaja Slovenije v Uniji in njeno prepoznavnost. O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti v studiu. Gostje: - dr. Marko Lovec, politolog, - dr. Majaž Nahtigal, mednarodni pravnik, - dr. Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve, - Peter Grk z ministrstva za zunanje zadeve.


30.06.2021

Zborovska glasba v psihofizičnih razsežnostih

Mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat, ki združuje pevce, skladatelje, zborovodje, instrumentaliste in zborovske založnike z vsega sveta, bo letos potekal v Ljubljani. Zborovska glasba je osrednji pojem kulturne identitete Slovencev in Evropejcev. Petje je na slovenskem tesno povezano z glasbenim razvojem vsaj od srednjega veka do danes in pomeni narodovo kulturno in zgodovinsko izročilo. Zvočni viri dokazujejo, da kakovost zborovskih izvajalskih praks v zadnjem stoletju nenehno raste, tako sta slovenska glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost še pred stoletjem imeli nalepko zamudništva, sodobna slovenska zborovska glasba pa je v samem svetovnem vrhu. Poudariti je treba, da največji odstotek te dejavnosti živi kot ljubiteljska kultura. Od kod prihajajo motivi za delo, ki vodijo k uspehom? Kako se zborovska glasba razvija, kakšen spremembe ji povzroča epidemija koronavirusa? Kako je zborovstvo zastopano v sistemu izobraževanja? Kako petje in glasba vplivata na naše možgane in kaj pomeni petje v zboru za kognitivni ter sociološki razvoj posameznika in družbe kot celote? O vsem tem voditeljici Simona Moličnih in Teja Klobčič ter gostje: - Mihela Jagodic, programska vodja Europa Cantat Festivala, - Brigita Rovšek, urednica za zborovsko glasbo programa Ars, - dr. Katarina Habe, psihologinja in glasbenica, - dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog. Svoje mnenje predstavljata tudi generalna sekretarka Evropskega zborovskega združenja Sonja Greiner in urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija, mag. Matej Jevnišek.


29.06.2021

Izčrpano zdravstvo med epidemijo in po njej

Epidemija covida-19 je razgalila globoke težave v slovenskem zdravstvu, kot so kadrovska podhranjenost in čakalne dobe. Kako se bo Ministrstvo za zdravje spopadlo s tem, je razvidno iz dveh zakonov, ki pokrivata nujne ukrepe in investicije v zdravstvu. S sogovorniki pa tudi o tem, kako se slovensko zdravstvo pripravlja na jesen, ki jo bo, kot kaže, znova zaznamovalo širjenje novih različic virusa SARS-CoV-2. O razmerah in morebitnih rešitvah voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: – Robert Cugelj, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, – Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, – Igor Rus, predstojnik internistične službe Splošne bolnišnice Jesenice, – Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


28.06.2021

Kam z milijardami? Rešitev so lahko pokojninski skladi

Slovenci na dolgi rok varčujemo neučinkovito. Čeprav privarčujemo kar 13 odstotkov razpoložljivega dohodka pa je struktura naših prihrankov povsem nedonosna. Glavnino namreč nalagamo v banke in to kljub negativnim obrestnim meram in celo ležarinam. Ob tem je naš borzni trg še vedno nerazvit in zanemarjen. Kako ga oživiti in to na način, da bodo naši prihranki tako donosni, da bodo pokrili tudi pomemben del stroškov v času naše upokojitve? Rešitev je lahko obvezni tretji pokojninski steber, poudarjajo nekateri. O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije, - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Blaž Bračič, član uprave NLB skladi, - dr Igor Lončarski, ekonomist z Ljubljanske ekonomske fakultete.


24.06.2021

Vojaška obramba suverenosti - odgovor na akt agresije

Ko je Slovenija 26. junija 1991 slavila razglasitev državnosti, so že potekali premiki armadnih enot z nalogo zavzetja mejnih prehodov in mednarodnega letališča. Državno predsedstvo v razširjeni sestavi se je na jutranji seji dan pozneje seznanilo s potekom dogodkov in sklenilo, da bo Slovenija na agresijo odgovorila z vsemi sredstvi suverene države, vključno z aktiviranjem oboroženih sil. O obrambnem potencialu ter odločitvi za oborožen odpor razpravljajo naš voditelj, tudi zgodovinar Stane Kocutar in gostje: - general major Janez Slapar, tedanji načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe, - dr. Dušan Plut, član državnega predsedstva - zgodovinar dr. Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino, - zgodovinar major Zvezdan Markovič iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske.


23.06.2021

Blatni kriminal – kam vse goljufi odlagajo komunalno blato

V Sloveniji letno nastane okoli 185 tisoč ton komunalnega blata. Dokler smo se zanašali na poceni izvoz, sistema njegove obdelave in odstranitve nismo dorekli. Odkar pa smo zanj prisiljeni poskrbeti sami, se je to začelo pojavljati v naravi – očitno lahka priložnost za zaslužek na račun okolja. O tem, kakšne sistemske rešitve bi potrebovali, kje je odpovedal nadzor, kakšni so načrti za naprej in kakšna okoljska škoda grozi zaradi odlaganja blata v naravi voditeljica Erna Strniša z gosti. Gostje: - Franc Rančigaj, glavni inšpektor Inšpektorata za okolje in prostor, MOP, - Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, GZS, - Erika Oblak, okoljevarstvenica, Ekokrog.


22.06.2021

Domovina je ena, nam vsem dodeljena: Slovenska neodvisnost in ameriški Slovenci

Za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje so si pred tremi desetletji prizadevali tudi številni Slovenci, ki so živeli po svetu. Slovenski rojaki v Združenih državah Amerike so si prizadevali, da bi novo državo priznala vlada predsednika Georgea Busha starejšega. Razvejana dejavnost je segla od finančne podpore Demosu, prek glasnih pozivov k priznanju, do onemogočanja pošiljk ameriškega orožja v Jugoslavijo in podpore gospodarskemu delovanju še nepriznane države v mednarodnem prostoru. Tako kot v Sloveniji sami se tudi pogledi ameriških Slovencev v mnogočem razhajajo, ampak takrat so bili enotni. Naš dopisnik Andrej Stopar je obudil spomine različnih sogovornikov v Clevelandu in drugod po Ameriki in jih strnil v tokratno oddajo Studio ob 17.00.


21.06.2021

Evropski model športa – (kako) ga bomo opredelili med slovenskim predsedovanjem Uniji?

Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejetje resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili. Naj bo to model, kjer bo elitni profesionalni šport temeljil na široki amaterski bazi, model, ki bo gradil na finančni solidarnosti, prostovoljnosti, odprtih tekmovanjih, z eno federacijo na državo za posamezni šport? Katerim vrednotam naj sledi evropski šport, kako naj si utrdi avtonomnost? Kje so koristi in kje pasti komercializacije športa? O vsem tem voditelj Aljaž Golčer in gostje: - Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, - Marko Ilešič, dolgoletni športni funkcionar in sodnik sodišča Evropske unije, - Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, - Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic.


18.06.2021

Tedenski aktualni mozaik

Globalni dogodek tedna je bila evropska turneja ameriškega predsednika Joeja Bidna. Uspešno smo znova zagnali čezatlantsko partnerstvo in ob ženevskem jezeru naredili prve korake k novim ameriško-ruskim odnosom. Doma je teden zaznamoval konec epidemije, prvič od oktobra pa nismo imeli nobenega umrlega s covidom. Vladni predlog interventne pomoči je razočaral sektor turizma in gostinstva, predlog dolgotrajne oskrbe predstavnike starejših in izvajalce, med drugim zato, ker je vroč kostanj financiranja podal naprej v leto 2025. Iz sveta objavljamo presunljivo zgodbo o lakoti v Etiopiji, iz domovine pa komentiramo izvolitev novega pravosodnega ministra. Spremljamo tudi lov na krivce za ekološko dramo v Hočah in si ogledujemo Borštnikovo srečanje. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.


17.06.2021

Vključevanje beguncev v našo družbo

V nedeljo, 20. junija, zaznamujemo svetovni dan beguncev. Na svetu je 26 milijonov ljudi, ki so morali v strahu za svoje življenje zapustiti domovino. V zadnjih letih vse več ljudi za mednarodno zaščito zaprosi tudi v Sloveniji. Priznana zaščita je za večino beguncev le prvi korak v novo življenje, sledi pa naporno obdobje integracije. S kakšnimi izzivi se pri vključevanju v družbo srečujejo begunci pri nas? Ali je zanje Slovenija gostoljubna država? Kaj na področju integracije prinašajo nedavno sprejete spremembe zakona o mednarodni zaščiti? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, - Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, - Blanka Rihter z Zavoda za zaposlovanje, - Goran Popović, ravnatelj osnovne šole Livada.


16.06.2021

Joe Biden in Vladimir Putin v Ženevi

Evropska turneja ameriškega predsednika se po vrhu najrazvitejših držav G7, po vrhu s Severnoatlantsko zvezo Nato in tudi z državami članicami EU končuje s češnjo na diplomatski torti; srečanje v Ženevi je viselo v zraku, a se bo vendarle zgodilo. Brez običajne skupne novinarske konference obeh predsednikov in pregovorne osebne kemije. Pa vendar, vzajemni interesi obeh držav obstajajo tako na področju strateške varnosti, regionalnih konfliktov in skrbi za okoljevarstvene probleme. Ostajajo pa tudi razhajanja v pojmovanju spoštovanja človekovih pravic, obravnave opozicije in neodvisnih medijev. O vsem tem voditelj Miha Lampreht in sogovorniki: – dopisnica Vlasta Jeseničnik iz Moskve, – dopisnik Andrej Stopar iz Washingtona ter – profesor obramboslovja Vladimir Prebilič in – komentator Branko Soban v radijskem studiu.


Stran 39 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov