Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nestrpnost in dvoličnost sta lastnosti, ki se prepletata in po katerih smo – poleg širokosrčnosti – žal znani tudi Slovenci. To se je znova pokazalo v primeru vrhunskega športnika Jakova Faka, ki lahko pod slovensko zastavo dosega vrhunske rezultate, medtem pa skriti v ozadju nasprotujejo možnosti, da bi nosil slovensko zastavo na olimpijskih igrah.
Koga moti Jakov Fak kot zastavonoša na Olimpijskih igrah?
Nestrpnost in dvoličnost sta lastnosti, ki se prepletata in po katerih smo – poleg širokosrčnosti – žal znani tudi Slovenci. To se je znova pokazalo v primeru vrhunskega športnika Jakova Faka, ki lahko pod slovensko zastavo dosega vrhunske rezultate, medtem pa skriti v ozadju nasprotujejo možnosti, da bi nosil slovensko zastavo na olimpijskih igrah.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Nestrpnost in dvoličnost sta lastnosti, ki se prepletata in po katerih smo – poleg širokosrčnosti – žal znani tudi Slovenci. To se je znova pokazalo v primeru vrhunskega športnika Jakova Faka, ki lahko pod slovensko zastavo dosega vrhunske rezultate, medtem pa skriti v ozadju nasprotujejo možnosti, da bi nosil slovensko zastavo na olimpijskih igrah.
Koga moti Jakov Fak kot zastavonoša na Olimpijskih igrah?
Nestrpnost in dvoličnost sta lastnosti, ki se prepletata in po katerih smo – poleg širokosrčnosti – žal znani tudi Slovenci. To se je znova pokazalo v primeru vrhunskega športnika Jakova Faka, ki lahko pod slovensko zastavo dosega vrhunske rezultate, medtem pa skriti v ozadju nasprotujejo možnosti, da bi nosil slovensko zastavo na olimpijskih igrah.
Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga so po več kot letu dni prodajnega postopka in tednu preigravanj različnih scenarijev o tem, kdo bo o prodaji odločal, podali soglasje k ponudbi britanskega sklada Cinven. Odločitev na eni strani pomirja, na drugi že razdvaja. Cinven pa tudi pravi, da je vmes svojo ponudbo že spremenil, a je SDH ne sprejme. Če oziroma ko bo Telekom dokončno prodan, kako se bo razvijal, kakšen lastnik je Cinven, bo v prodajnem postopku vztrajal, zakaj smo pravzaprav privatizirali največjega operaterja? O tem v Studiu ob 17-ih, voditeljica Maja Derčar.
Ali res potrebujemo pokojninsko reformo? Pozivi mednarodnih organizacij so vse bolj glasni. Pri nas nastaja Bela knjiga, v kateri bodo začrtali smernice nove reforme. Nekatera dejstva so znana: naša družba se stara, vse manj ljudi vplačuje v pokojninsko blagajno, starejši delavci hitijo v pokoj, mladi na trgu dela ostajajo brez zaposlitev in pokojninska blagajna je vedno bolj prazna. Kako naprej in kako dolgo bo pokojninski sistem sploh še vzdržen? V oddaji Studio ob 17ih z Urško Valjavec.
Po bavarski idili kruta stvarnost? Voditelji skupine G-7, ki so se zbrali na gradu Elmau, so se dotaknili tako rekoč vseh aktualnih vprašanj, ki pestijo svet. Od okoljskih, gospodarskih in političnih. Ob skrbi za nadzor pri izpustu toplogrednih plinov in reševanju gospodarskih težav voditelji najbogatejših držav vztrajajo pri ukrepih proti iz kluba izključeni Rusiji in pri podpori Ukrajini. A zelo konkretnih dogovorov vrh na Bavarskem ni prinesel. So bila vrata pretesno zaprta ali – še huje – ni idej? Preprostih rešitev prav gotovo ni. O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Andrejem Stoparjem.
Pivovarna Laško je po petih letih končno našla kupca za časopisno hišo Delo. V čem bo novi lastnik - idrijsko podjetje FMR - drugačen od pivovarja? Kateri motivi vodijo domača podjetja, ki se ne ukvarjajo s časopisno-založniško dejavnostjo, k prevzemanju medijev, in to ob dejstvu, da naklade tiskanim medijem upadajo? Novinar Bojan Požar prevzema blagovne znamke Dela Revij, kot so Jana, Lady, Stop in Obrazi. Prvak opozicije Janez Janša napoveduje ustanovitev nove medijske hiše. Kaj ti premiki pomenijo za medijsko krajino - v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Odločitev o graditvi dvokilometrskega predora med Koprom in Izolo je bila sprejeta že v 80. letih prejšnjega stoletja, a je do izgraditve predora Markovec zaradi številnih zapletov minilo več let. Roki za začetek del in njihovo končanje so bili večkrat prestavljeni: krivi so bili revizije in stečaji. V današnjem Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod enega od ključnih infrastrukturnih projektov na slovenskem avtocestnem križu: kaj bo prinesel domačinom, kaj turistom. Ali se lahko saga Markovec ponovi pri preostalih projektih Darsa, kot je elektronsko cestninjenje? O tem v studiu, ki smo ga tokrat postavili kar pred predor. Vodi ga Tjaša Škamperle.
Naša država je ta teden dobila načrt za energetsko prihodnost. Ta odgovarja na vprašanje, iz katerih virov bomo v prihodnjih desetletjih pridobivali električno energijo, se ogrevali in prevažali. Osnovni cilj dokumenta, ki sledi evropskim zavezam, je prehod v nizkoogljično družbo, kar pomeni zamenjavo premoga in naftnih derivatov z obnovljivimi viri in jedrsko energijo. Ali zadnjo v resnici potrebujemo, kako bo naša država zmogla investicijo v morebitni drugi blok jedrske elektrarne in kako bo preprečila ponovitev scenarija, kakršnemu smo bili priča v primeru Teša 6. O tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Poslovanje v jugovzhodni Evropi se krepi. Velika podjetja medtem postajajo še večja. Agrokor je pred letom dni prevzel Mercator, Podravka je kupila Žito, hrvaški Adris je prodal rovinjsko tobačno tovarno, kupnino pa bi menda želel nameniti za nakup Zavarovalnice Triglav. Kakšni so načrti podjetij po prevzemih in kakšno sodelovanje, razen prevzemov, bi bilo možno na Balkanu? Podjetja iz regije bi se lahko tesneje povezovala za nastope na tretjih trgih. Tokratni Studio ob 17-ih je nastal na konferenci Summit100, ki združuje poslovne voditelje iz regije. Pripravlja : Maja Derčar.
Našo državo je močno zaznamovala zgodba z zdravnikom Ivanom Radanom. Svet UKC je začel ugotavljanje odgovornosti vodstva, ki mu mora danes predati vso dokumentacijo. Je vodstvo zagotovilo ustrezne razmere za zagotavljanje varnosti in kakovosti v UKC, kakšen je bil nadzor, bi lahko preprečili to, kar se je zgodilo? So odnosi med zdravstvenim osebjem res tako slabi, da vplivajo na zdravljenje bolnikov? Kakšne so torej razmere v zdravstvu, ne zgolj na nevrološki kliniki, ampak v zdravstvenem zavodu nasploh, bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih, voditeljica Petra Medved.
Težko pričakovano gospodarsko okrevanje je tu. Skoraj triodstotna statistična gospodarska rast v prvem četrtletju letos se odraža v višji produktivnosti in dobičkonosnosti ter manjši zadolženosti podjetij. Še posebej pa razveseljuje podatek, da se je začelo dolgoročno kreditiranje podjetij. Na kaj moramo biti posebej pozorni, da ohranimo vzdržno rast, katerim pastem bi se bilo dobro izogniti ter kdaj bomo lahko rekli, da je slovensko gospodarstvo povsem ozdravljeno? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti v današnjem Studiu ob 17-ih z gospodarstveniki in bankirji. Voditeljica bo Urška Jereb Brankovič.
Obisk predsednika vlade Mira Cerarja v Vatikanu je za Slovenijo pomemben politični dogodek. Kako pomemben je, kakšna je vloga vatikanske diplomacije in ali obstaja možnost, da papež Frančišek v kratkem obišče tudi Slovenijo? Ob današnjem obisku premiera pri papežu Frančišku bomo z gosti spregovorili tudi o odprtih vprašanjih med Cerkvijo in državo. V Studiu ob 17ih z voditeljem Boštjanom Debevcem.
Zdravnikom je prekipelo. Tako ne gre več naprej, pravijo, zato so dober mesec dni po opozorilni stavki – tudi zaradi ignoriranja njihovih zahtev – pritisk še zaostrili. So predlagani standardi in normativi, ki so sicer pripravljeni že vrsto let, res najboljša rešitev za nakopičene težave v zdravstvu? Bi izboljšali obravnavo bolnikov, skrajšali čakalne dobe, razbremenili zdravnike? O današnji zdravniški stavki, tudi o upravičenosti do višjih plač, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Snežano Ilijaš.
Sredozemlje je postalo grobnica nesrečnih ljudi, ki bežijo pred vojno in revščino.Evropska unija sprejema novo migracijsko politiko,dva ukrepa izstopata – kvote-torej enakomernejša porazdelitev prebežnikov med članice unije in vojaška operacija proti trgovcem z ljudmi v Sredozemlju. Države so se odzvale presenetljivo,toda morale se bodo opredeliti, koliko solidarnosti zares zmorejo. Kako bo ravnala Slovenija,kakšen je odnos do beguncev pri nas.
Medtem ko v nekaterih evropskih državah že gojijo Gensko spremenjeno koruzo MON 810, je Slovenija v bloku držav, ki pripravljajo zakon o omejevanju ali prepovedi gensko spremenjenih rastlin. Razlog je previdnostni princip glede morebitnih dolgoročnih posledic na zdravje in okolje in zaščita trajnostnih oblik kmetovanja v naši državi. Znanstvena srenja praviloma nasprotuje nacionalni prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin. O tem koliko smo pripravljeni kontroverzne gensko spremenjene organizme spustiti na naša polja in na naše krožnike v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Poleg športa lahko Slovence združuje tudi kultura. V tednu ljubiteljske kulture se je zvrstilo tisoč dogodkov, z ljubiteljsko kulturo se v Sloveniji ukvarja več kot 100 tisoč odraslih članov, poustvarja pa jo še več deset tisoč mladih in otrok. Kako je mogoče, da je ta kultura kljub pomanjkanju časa in povečani rabi digitalnih medijev, ki posameznike zapirajo v svoj svet, še vedno tako močna? Kako vpliva na socialno vključenost in duha družbe, se bomo po tednu ljubiteljske kulture vprašali v Studiu ob 17h. Voditelj bo Aleksander Čobec.
Kako naj si sodstvo in tožilstvo povrneta zaupanje in ugled? So upravičeni pritiski dela politike, naj odstopita predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša - zaradi zadeve Patria - in generalni državni tožilec Zvonko Fišer - ker naj bi ravnal korupcijsko -? Danes bodo o tem razpravljali poslanke in poslanci na izredni seji, o morebitni razrešitvi Fišerja bodo odločali člani državnotožilskega sveta. V Studiu ob 17-ih pa bomo govorili o upravičenosti zahtev po lustraciji v pravosodju. Gostje bodo nekdanji pravosodni minister Ivan Bizjak, nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen ter nekdanji vrhovni tožilec, nekaj časa tudi vodja tožilstva, Franc Mazi. Oddajo bo vodila Jolanda Lebar.
Kuba in Združene države Amerike počasi normalizirata odnose. Po zgodovinskem srečanju ameriškega predsednika Baracka Obame in kubanskega voditelja Raula Castra so zdaj na vrsti pogajanja. Kaj to pomeni za to socialistično državo? Bo posledica otoplitve odnosov z ZDA sprememba družbenega sistema ali pa zgolj nekaj reform in večje gospodarsko sodelovanje Kube z Zahodom? Kubanski model se je izčrpal, država nujno potrebuje tuja vlaganja, Kubanci pa pričakujejo spremembe."
Z zakonom o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov je hrvaška vlada odprla pot črpanju nafte in plina v hrvaških ozemeljskih vodah. Če se bodo potrdile domneve o bogatih najdiščih energentov, bo pritisk na jadranski akvatorij zelo velik. Ali bodo protesti civilne družbe in obmorskih lokalnih skupnosti ter zadržki sosednjih držav zaustavili interese velikih naftnih družb? Hrvaška je te dni slovenskemu okoljskemu ministrstvu poslala popravljeno gradivo, na podlagi katerega bo Slovenija ta mesec oblikovala svoje končno stališče. Več v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Kirar.
Na Slovenskem se o državljanski vojni in spravi pogovarjamo že več kot četrt stoletja. K besedi so se doslej sicer priglasili številni, vendar se po vsem prelitem črnilu zdi, da se Slovenci danes pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na začetku te debate. Zato je 70 let po koncu druge svetovne vojne morda čas, da nam to problematiko na novo pomagajo osvetliti mladi, zlasti intelektualci. Bodo o tem najbolj travmatičnem obdobju naše zgodovine končno vsaj oni zmogli govoriti brez pretiranega gneva ali vneme? Prisluhnite izmenjavi njihovih mnenj v ponedeljkovem Studiu ob 17ih z voditeljem Goranom Deklevo.
Slovenija je dobila prvo strategijo upravljanja kapitalskih naložb države. Polovica podjetij od 90-ih, ki jih ima še v lasti, je portfeljskih. V teh bo država kot lastnica zasledovala zgolj donos. Polovica podjetij pa je strateških in pomembnih, v njih bo zasledovala tudi druge cilje, denimo razvojne. So usmeritve prave? Kako vsebino strategije vidijo ekonomisti ter poznavalci energetike, zavarovalništva in turizma? Bodo poslovni rezultati državnih družb boljši? O vsem tem v S17 z voditeljico Simeono Rogelj.
Avstrijska državna pogodba je dolgoročno ukrojila usodo slovenski narodnostni skupnosti. Šestdeset let od podpisa pogodbe se zastavlja še veliko vprašanj. Ne samo o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju 7. člena te pogodbe, temveč tudi o notifikaciji in vlogi Slovenije v tem procesu. Odgovore smo poiskali med koroškimi in štajerskimi Slovenci. V Studiu ob 17ih z voditeljem Lojzetom Kosom.
Neveljaven email naslov