Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obdobje počitnic je in turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Letošnja zimska sezona je tako ena od najbolj uspešnih v zadnjih letih. Domišljija pa pogosto sega veliko dlje. Pogledali bomo na različne konce Slovenije; počitnice so vsekakor zdravilo za šolarje in učitelje, dobro jih je preživeti dejavno.
Počitnice po Sloveniji, z nekaj domišljije
Obdobje počitnic je in turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Letošnja zimska sezona je tako ena od najbolj uspešnih v zadnjih letih. Domišljija pa pogosto sega veliko dlje. Pogledali bomo na različne konce Slovenije; počitnice so vsekakor zdravilo za šolarje in učitelje, dobro jih je preživeti dejavno.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Obdobje počitnic je in turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Letošnja zimska sezona je tako ena od najbolj uspešnih v zadnjih letih. Domišljija pa pogosto sega veliko dlje. Pogledali bomo na različne konce Slovenije; počitnice so vsekakor zdravilo za šolarje in učitelje, dobro jih je preživeti dejavno.
Počitnice po Sloveniji, z nekaj domišljije
Obdobje počitnic je in turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Letošnja zimska sezona je tako ena od najbolj uspešnih v zadnjih letih. Domišljija pa pogosto sega veliko dlje. Pogledali bomo na različne konce Slovenije; počitnice so vsekakor zdravilo za šolarje in učitelje, dobro jih je preživeti dejavno.
Begunci so že nekaj časa na prvih straneh časopisov in v prvih minutah poročil. So slovenski mediji pri spremljanju begunske krize dovolj resnicoljubni, analitični, kritični in nepristranski? O tem bomo z uredniki in novinarji govorili v četrtkovem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Pirc.
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Po izbruhu afere zaradi Volkswagnovega goljufanja na testih izpustov dizelskih avtomobilov v Združenih državah so se delnice največjega proizvajalca avtomobilov pocenile za 34 odstotkov. Na laži so ga ujeli okoljevarstveniki, ki so želeli dokazati, da so lahko tudi dizelski motorji prijazni do okolja, in spodbuditi druge proizvajalce, naj sledijo vzoru Volkswagna. Kaj afera pomeni za trg avtomobilske industrije? Bo škoda VW voda na mlin drugim? Je zaupanje kupcev v pregovorno kakovostne nemške izdelke omajano? Tudi o novih ukrepih avtomobilske industrije za doseganje okoljskih standardov v tokratnem Studiu ob 17h s Petrom Močnikom. Gosti:Andrej Brglez, sociolog prometa in raziskovalec trajnostne mobilnosti na Inštitutu za civilizacijo in kulturo,Katarina Otrin, društvo Focus,Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Katalonci so se na včerajšnjih regionalnih volitvah izrekali predvsem o svoji neodvisnosti. Potem ko je španska vlada lani preprečila referendum o tem, je katalonski premier Artur Mas glavne katalonske stranke, ki zagovarjajo neodvisnost, prepričal v skupen nastop na teh volitvah. Uradni Madrid načrte za razglasitev neodvisne Katalonije zavrača kot nezakonite. Bo Kataloncem uspelo? Kako se bo odzvala Evropska unija in kakšno stališče do tega ima Slovenija, ki je svojo neodvisnost prav tako dosegla na podlagi referendumske odločitve? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Minimalna plača je 790 evrov bruto. Ne glede na to, ali delavec dela ponoči, ob nedeljah in praznikih – vedno dobi enak znesek. Je to pravično? Sindikati trdijo, da ni, in na njihovo pobudo bodo spremenili zakonodajo. Delodajalci so na nogah. Stroški dela bodo višji in v nekaterih panogah napovedujejo radikalne ukrepe. Gre za zvišanje minimalne plače ali zgolj za odpravo nepravičnosti? V današnjem Studiu ob 17ih bomo soočili sindikate in delodajalce ter spremljali odziv politike na spremembo zakona v državnem zboru. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Notranji ministri Evropske unije so sklenili dogovor o premestitvi 120 tisoč beguncev iz najbolj obremenjenih držav članic Unije, a naval beguncev na Staro celino se ne umirja. Kako se spoprijeti s tako množičnimi migracijami? Kakšna je možnost za skupni evropski odgovor? In kako bi se morala Evropa in znotraj nje Slovenija na množične migracije odzivati v prihodnje? Odgovore na ta in druga vprašanja, ki jih sproža aktualna begunska problematika, bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj: Blaž Ermenc.
Ugodnejše gospodarske razmere in s tem višje proračunske prilive bo vlada izkoristila za znižanje primanjkljaja na eni strani in delno sprostitev varčevalnih ukrepov na drugi. Če bodo ministrstva lažje zadihala, pa se upirajo sindikati, plačna politika, ki je pomemben proračunski izdatek še ni dogovorjena. Manj bo javnih naložb. Kakšne sploh so proračunske usmeritve, kaj lahko pričakujemo? O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h.
Usoda drugega železniškega tira med Koprom in Divačo je vse bolj negotova. Študija je pokazala, da je projekt predrag. Minister za infrastrukturo je zato –vnovič – napovedal, da bodo preverili, ali bi ga bilo mogoče zgraditi za manj denarja. Dokler ne bo odločitve, predlagajo začasno rešitev: graditev zalednega terminala v Divači. Čeprav vsa logistična stroka meni, da je tak predlog nesprejemljiv, ministrstvo vztraja pri svojem. V Luki medtem iščejo alternativne poti za prevoz blaga. Kakšno pot bo ubral drugi tir, v današnjem studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.
Grški volilci na predčasnih volitvah pravzaprav niso imeli prave izbire, saj obe stranki z največjo podporo podpirata memorandum o tretjem svežnju pomoči državi v višini 86 milijard evrov v zameno za korenite gospodarske reforme. Je mogoča široka koalicijska vlada med Sirizo in Novo demokracijo, kar bi si želeli v Bruslju? Grške volitve so pozorno spremljali tudi v nekaterih evropskih državah, kjer nove leve stranke še čakajo na svojo priložnost - o tem v S17 s Sandro Brankovič Brecl.
Kako je Slovenija pripravljena na najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni? Politika zatrjuje, da ustrezno. A kaj to pomeni? Smo pripravljeni sprejeti več tisoč ljudi iz Sirije, Iraka, Afganistana, … smo jih pripravljeni napotiti do meje z Avstrijo ali zapreti mejo, tako kot je to storila Madžarska? V prihodnjih dneh se bo pokazalo, ali bo Slovenija sama kos begunski krizi ali pa bomo pri tem zaprosili za pomoč. O tem v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Kako lahko po letu dni ocenimo delo vlade Mira Cerarja? Gospodarsko okrevanje se nadaljuje, vendar reform, zlasti zdravstvene in davčne, nismo dočakali. Brezposelnost se zmanjšuje, toda zaposlitev za mlade še vedno ni dovolj in država ni nič bolj socialna. Je pa ta vlada rekordna po številu menjav ministrov; kako stabilna je? Delo vlade analiziramo v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Jereb Brankovič.
V zadnjih dneh je pojav medvedov v Loški dolini pogost. Oglašajo se prebivalci, ki zahtevajo večji odstrel in več varnosti. Na pobočju Nanosa je krdelo volkov pokončalo čredo drobnice. Napadov zveri na drobnico, celo govedo in konje, je vse več. Je naše ravnanje z zvermi ustrezno? Je mogoče mirno sobivanje, so potrebni dodatni zaščitni ukrepi? Kako gospodarimo s populacijo velikih zveri, ki se ne vedejo več tako kot pred leti? Kako pa bi morali ravnati kmetje, lovci in ljudje na splošno? V današnjem Studiu ob 17-ih s Sabrino Mulec na Prvem.
15. september je dan vrnitve Primorske matični domovini v spomin na dan uveljavitve pariške mirovne pogodbe. Z njo so v veliki meri popravili krivično rapalsko mejo, ki je po prvi svetovni vojni 300 tisoč Slovencev odrezala od domovine. Kakšna je Primorska danes, kako živi enoten slovenski kulturni prostor, katerega del so tudi Slovenci, ki so pred 68-imi leti ostali v Italiji? O tem se bo ob današnjem državnem prazniku v Studiu ob 17ih pogovarjala Tjaša Škamperle z gosti.
Minuli konec tedna so zaznamovale trgatve. Te dni že trgajo v vseh treh slovenskih vinorodnih deželah, zato bomo preverili, kakšna bo količinsko in kakovostno letošnja vinska letina. Govorili bomo tudi o odkupnih cenah grozdja in o zaraščanju vinogradniških površin. Se zaradi ugodnega vremena res obeta eden od boljših vinskih letnikov? Toda Slovenije kljub odlični kakovosti naših vin še vedno ni na svetovnem vinskem zemljevidu. Zakaj? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Kuhar.
Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se te dni predstavljajo in sklepajo posle slovenski in tuji obrtniki in podjetniki. A kljub izjemno dobri udeležbi zanimanje mladih za številne obrtne poklice upada, zato delodajalci le stežka zadostijo potrebam. Gospodarska kriza in nedostopnost posojil sta otežila tudi vstopanje v svet podjetništva. O tem, kako zanimiv je za mlade svet obrti in podjetništva in kako naklonjeno je novincem na trgu poslovno okolje pri nas, v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Mediji v javnem interesu in novinarji v službi državljanov. Kako daleč od teh idealov smo v naši podivjani medijski sceni, ki jo pretresajo racionalizacije, odpuščanja, neodgovorna lastništva, pritiski na uredniško in novinarsko neodvisnost? O skrb vzbujajočih razmerah v slovenskem medijskem prostoru v Studiu ob 17-ih s Tatjano Pirc.
V Evropo v zadnjem obdobju prihajajo množice beguncev, predvsem iz Sirije. Zakaj prav zdaj? Se razmere v tej državi in nasploh drugje na Bližnjem vzhodu še poslabšujejo? Evropski voditelji pozivajo članice Evropske unije k solidarnosti in razdelitvi beguncev. Kje pa je arabska solidarnost? Zakaj sirskih beguncev skorajda ni v bogatih državah arabskega zaliva. Več o teh temah v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj: Blaž Ermenc.
Ali je zadeva Patria, ki bo očitno zastarala, za slovensko pravosodje velika sramota, ali pa je končni razplet – torej zastaranje – vendarle dokaz, da pravna država deluje? Bo SDS vnovič zahtevala premislek o legitimnosti zadnjih parlamentarnih volitev? Kaj pa pravosodje? Kdo naj odgovarja – če kdo – zaradi zastaranja procesa vseh procesov? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.
Medtem ko v nekaterih evropskih državah že gojijo gensko spremenjeno koruzo, je Slovenija v bloku držav, ki pripravljajo zakon o omejevanju ali prepovedi gensko spremenjenih rastlin. Razlog je previdnostni princip glede morebitnih dolgoročnih posledic na zdravje in okolje ter zaščita trajnostnih oblik kmetovanja v naši državi. Večina znanstvenikov nasprotuje nacionalni prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, Evropska komisija pa že ima nov predlog, s katerim želi odločitev preložiti na posamezne države članice. O tem, kako smo pripravljeni kontroverzne gensko spremenjene organizme spustiti na naša polja in na naše krožnike v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec .
Demenca je z vidika javnega zdravstva ena od najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo. Tveganje zanjo se s staranjem močno povečuje; v Sloveniji je več kot 32 tisoč bolnikov s to boleznijo, v prihodnjih dvajsetih letih pa se bo število ljudi, ki bolehajo zanjo, podvojilo. Alzheimerjeva bolezen predstavlja več kot 65 odstotkov vseh demenc. September je mesec ozaveščanja o demenci, Ljubljana pa je prav v teh dneh gostiteljica jubilejne, 25-te konference Alzheimer Europe. Oddaja Studio ob 17-ih tokrat o demenci. Pripravlja: Lucija Fatur
Neveljaven email naslov