Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Namesto rož, enako plačilo!

08.03.2018

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.

Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč

Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.

Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.

Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.

Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.

Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.

Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.

Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.

Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.

Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.

Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.

Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.

Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.


Studio ob 17.00

4531 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Namesto rož, enako plačilo!

08.03.2018

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.

Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč

Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.

Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.

Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.

Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.

Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.

Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.

Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.

Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.

Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.

Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.

Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.

Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.


22.07.2019

Prednosti in slabosti slovenskega turizma

Lahko bi rekli, da je turizem kot nogomet – vsak misli, da se spozna nanj, vsi imajo mnenje o njem. A najbolj ga poznajo tisti, ki tudi delajo v tej panogi. In skozi izkušnje, razmišljanje, tudi kritike hotelirja, turistične vodnice, kuharskega chefa in vodje turistične kmetije bomo spoznali, kaj po njihovem v slovenskem turizmu deluje, kje pa je še prostor za izboljšave.


19.07.2019

Bomo počrpali evropski denar?

Slovenija je do konca maja letos iz sedanje finančne perspektive počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Občine bi za projekte želele evropski denar, vendar tega za marsikatero vsebino ni. V primerjavi s prejšnjo perspektivo je manj denarja za infrastrukturo, več pa ga je za t. i. »mehke«, nesnovne vsebine. Precej nejevolje povzroča tudi slabo delujoč informacijski sistem, zaradi katerega nam je Evropska komisija zažugala, da bo zaustavila izplačila. Ta vprašanja bodo v ospredju tokratnega Studia ob 17-ih z Majo Derčar.


18.07.2019

Gorsko reševanje

Slovenske gore obišče 1,7 milijona ljudi na leto. Z večjim obiskom v zadnjih letih se povečuje tudi število nesreč. Gorski reševalci, ki so vse bolj obremenjeni, so letos posredovali 282-krat. V Tolminu, ki je najbolj obremenjena postaja, pomagajo jadralnim padalcem, v Posočju največ ponesrečencem pri vodnih športih. Gorski reševalci vztrajno opozarjajo na previdnost in samoodgovornost. Skupaj s Planinsko zvezo Slovenije so izdali zloženko Varneje v gore poleti, na Vršiču so skupaj s kranjsko policijo postavili opozorilne table tudi v tujih jezikih. Zloženke bodo na voljo pri krajevnih turističnih ponudnikih. Gorski reševalci ugotavljajo, da informacije in lepe fotografije na spletu ter blogih lahko zavedejo predvsem tuje obiskovalce, saj so razmere v gorah popolnoma drugačne.


17.07.2019

Intervju z ministrom za zdravje, Alešem Šabedrom

V pogovoru z ministrom za zdravje, Alešem Šabedrom o številnih aktualnih temah, vse od njegovih prvih vtisov na tem položaju, katere nasvete bo dal novemu direktorju ljubljanskega UKC, kako se loteva krajšanja čakalnih dob, kaj predlaga v aneksu 2 glede plačevanja družinskih zdravnikov?


16.07.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


15.07.2019

Išče se nov vodni vir za Kras in Istro

Delovna skupina za dodatni vodni vir Krasa in Istre je začela delo. Njena naloga je najti vodni vir, ki bi obalnim občinam zagotovil dodatnih 500 litrov pitne vode na sekundo. Po razlitju kerozina v kraška tla le nekaj metrov od izvira Rižane želijo občine od države kmalu slišati konkretno časovnico. Pristojni medtem nadaljujejo preventivne ukrepe in monitoring pred morebitnim onesnaženjem. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle.


12.07.2019

Spremembe pokojninske zakonodaje

Danes je vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Do leta 2050 bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. In to dejstvo Slovenijo uvrša med najstarejše države na svetu. Izdatki za pokojnine, socialo in zdravstvo se bodo občutno povišali že veliko prej. Pripravljene so spremembe pokojninske zakonodaje. Upokojitvena starost se ne bo povišala, višji bo odmerni odstotek za nove upokojence, novosti se obetajo tudi na področju dvojnega statusa. Bo to dovolj? O predlaganih novostih zakonodaje, pa tudi o tem kdaj pričakovati novo reformo z gosti: državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, predsednik Obrtne zbornice Branko Meh in predstavnik Pergama Aljoša Čeč.


11.07.2019

24 let po genocidu v Srebrenici

24 let po genocidu v Srebrenici in po koncu vojne v Bosni in Hercegovini, se zdi, da so države zahodnega Balkana še vedno ujetnice istih nasprotij kot pred vojno. V zadnjem času smo priča nekaterim novih procesom, ki morda napovedujejo drugačno razmerje sil. Spremembe se napovedujejo v Albaniji, Srbiji, posledično morda tudi na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Bodo te utrdile evropsko perspektivo ali pa bo Balkan ostal prizorišče merjenja moči velikih držav?


10.07.2019

Kako zavarovati pridelke pred uničujočimi ujmami

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


09.07.2019

Žetev v Pomurju

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


08.07.2019

Kam se razvija visoko šolstvo

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


05.07.2019

Stopnjevanje napetosti med ZDA in Iranom

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


04.07.2019

Poslanstvo javnega zavoda RTVSLO

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


03.07.2019

Paliativna oskrba

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


02.07.2019

Industrija prihodnosti

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


01.07.2019

Pravosodje pod drobnogledom

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


28.06.2019

Športna aktivnost med počitnicami

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


27.06.2019

Ranljivost vodnih virov v Sloveniji

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


26.06.2019

70 let Posavskega muzeja

Sedem desetletij Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice in varuje kulturno dediščino ter v njem nakopičeno bogastvo iz zgodovine bomo v današnjem Studiu ob 17-ih prikazali s pripovedmi muzejskih predmetov o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru. O muzeju, ki ni zaprašen, ampak živi z ljudmi in krajem v živo iz Viteške, najlepše baročne dvorane pri nas. Voditeljica bo Alenka Terlep. Lahko nas boste spremljali tudi v živo iz brežiškega gradu na spletni strani radioprvi.si .


25.06.2019

Dan državnosti

Pred 28timi leti smo s sprejetjem deklaracije o neodvisnosti in sprejetjem temeljne ustavne listine postali samostojna in neodvisna država. Ob Dnevu državnosti smo nekatere ključne udeležence procesa osamosvajanja povprašali po spominih na prelomne dogodke; med drugimi predsednike države, vlade in državnega zbora. Zanimala so nas tudi njihova razmišljanja o prihodnosti Slovenije. Pripravlja: Marjan Rogelj. Med drugim sodelujejo: dr. Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Spomenka in Tine Hribar, Milan Kučan, Vika Potočnik, Marjan Šarec, Dejan Židan in Borut Pahor.


Stran 64 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov