Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
4594 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
Zaradi epidemije osnovnošolci tudi prihodnji teden ne bodo imeli pouka. Vlada je zjutraj sporočila, da osnovnošolce čaka še en teden počitnic, dijake in študente pa šolanje na daljavo. Kako vlada utemeljuje to odločitev, kako se odzivajo ravnatelji in starši, predstavljamo z voditeljico Natašo Lang. Z našimi dopisniki po svetu gledamo tudi v nemške, italijanske in hrvaške šole ter nato ponujamo v poslušanje pogovor Špele Šebenik in strokovnjakov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v teh nenavadnih časih.
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje: - arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec, - krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan, - predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek, - predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
Naši predniki so vedeli, da je smrt del življenja. Danes tega ne želimo vedeti, zato jo odrivamo nekam daleč, da z njo ne bi bilo treba priti v stik. A ljudje še vedno nismo nesmrtni, s posebnim občutkom pa se je v tem čudnem in stresnem času treba pogovarjati o tej, pogosto odrinjeni temi. Voditeljica Sabrina Mulec je v goste povabila gospe, ki se s tem vsak dan ukvarjajo v praksi ali raziskavah. Gostje: - Jana Goriup, predstojnica oddelka Socialna gerontologija na visokošolski ustanovi Alma Mater Europea Maribor, - Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, - Maja Ebert Moltara, vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu, - Alenka Križnik, vodja detabuizacije pri Slovenskemu društvu hospic.
Trgovinske vojne, spodkopavanje jedrskega sporazuma z Iranom, umikanje iz pariškega podnebnega sporazuma, vse slabši odnosi s Kitajsko, popuščanje Izraelu - so med najbolj vidnimi poudarki ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. »Amerika na prvem mestu,« se glasi Trumpov slogan - a kakšne posledice to prinaša? Kakšne bi bile spremembe ob morebitni zmagi Joeja Bidena? O tem z avtorico oddaje Špelo Novak, našimi dopisniki in strokovnjaki.
Slovenski kinematografi so v teh dneh zaradi omejevanja okužb znova zaprli svoja vrata, tako kot so jih spomladi. Toda vse kaže, da omejitve, povezane s koronavirusom, niso edina ovira, s katero se soočajo filmski ustvarjalci pri nas v letošnjem letu. Medtem ko številne evropske države v časih koronakrize dodatno spodbujajo avdiovizualni sektor, ker prepoznavajo tudi njegov pomen za gospodarstvo, je pri nas naletel na zastoj javnega sofinanciranja filmov; celo tistih, ki so že doživeli mednarodne premiere. Položaj je sila nenavaden: o tem, kateri filmi bodo dobili zeleno luč za javno sofinanciranje, naj bi po novem odločala ministrstvo za finance ter vlada, čeprav je slednja prav v ta namen že pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, ki po zakonu z javnimi razpisi skrbi za izvedbo nacionalnega filmskega programa. Kakšna je torej nova ureditev filmskega področja, kakšne utegnejo biti njene posledice in kateri so še neizkoriščeni gospodarski potenciali avdiovizualne industrije v Sloveniji? O tem voditelj Urban Tarman in gosti Studia ob 17h: predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Za pojasnila smo zaprosili tudi finančno in kulturno ministrstvo ter vlado.
Iskanje zemeljskega plina v globinah sredozemskega morja je obudilo stare zamere med Grki in Turki. Zaveznici iz zveze Nato druga drugi grozita z orožjem. Posredno so v to vključene tudi druge države in tudi Evropska unija je prisiljena izbirati, ali naj podpre svojo članico Grčijo ali naj bo posrednik v njenem sporu s Turčijo. V oddaji skušamo izmeriti utrip v obeh državah, komentirati mednarodno pravna razmerja in ugotoviti, kakšnim interesom bi morala slediti Slovenija. O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj, naša dopisnika Karmen Švegl in Igor Jurič, raziskovalec Faris Kočan in profesorja Bojko Bučar in Marko Pavliha.
Število nezakonitih prehodov meje pri nas se zadnjih nekaj let povečuje. Do konca septembra letos so policisti obravnavali 11 tisoč 855 prehodov meje, za azil pa je zaprosilo več kot 3 tisoč 200 prebežnikov. Na notranjem ministrstvu predlagajo, da bi nezakonite migracije zajezili z zaostritvijo zakona o tujcih. A predlagane rešitve so po mnenju nevladnih organizacij in tudi pravne stroke ustavno sporne, češ da močno omejujejo pravico do mednarodne zaščite. Kakšne so migracijske razmere pri nas? Kako naj Slovenija rešuje problem migracij? Kdaj in ali sploh lahko pričakujemo rešitve na ravni Evropske unije? O vsem tem z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: - Boštjan Šefic, v kabinetu notranjega ministra pristojen za migracijsko problematiko, - Denis Čaleta, predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije, - Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, - Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani - tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Kako zastareli so kadrovski in prostorski normativi, ki so se pokazali kot vrh ledene gore, ki je priplaval na površje v času epidemije, in kako vendarle poskrbeti za dostojno starost, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep in gosti: - Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Biserka Marolt Meden, Srebrna nit - Združenje za dostojno starost, - Denis Sahernik Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
Epidemija covida19 je zaprla oziroma priprla vrata gostinskih lokalov, fitnes centrov, frizerskih in kozmetičnih salonov. Lastniki v skrbi za preživetje bijejo plat zvona. Pristojne pozivajo k sorazmernim ukrepom za preprečitev širjenja okužb, ki bi kar najmanj prizadeli poslovanje. Pomoč države za ohranitev zaposlenih je dobrodošla, a za mnoge ne bo dovolj za preživetje podjetja oziroma dejavnosti. Kako naprej in kakšne so možne rešitve voditeljica Simeona Rogelj spredstavniki vlade, gospodarstva in športa. Gostje: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Borut Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, - Janez Sodražnik, podpredsednik OKS-ZŠZ, Združenje športnih zvez.
Vojaški konflikt za Gorski Karabah na južnem Kavkazu je z vso silovitostjo spet opozoril na zapleteno in nevarno dediščino posovjetskega zgodovinskega spora. Spopadi so izbruhnili 27. septembra in se kljub humanitarnemu premirju pod pokroviteljstvom Ruske federacije nadaljujejo. Zaradi vpliva velikih in regionalnih sil, zlasti Rusije, Turčije in Irana, je konflikt tudi past za mednarodni mir, ne samo za Armenijo in Azerbajdžan. O vsem tem voditelj Miha Lampreht, profesorja Vladimir Prebilič in Primož Šterbenc ter komentator Branko Soban.
Le dva meseca in pol je do trenutka, ko bo med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo popustila vez članstva; kakšen bo njun prihodnji politični, gospodarski in trgovinski odnos, pa še vedno ostaja neznanka. Dogovora o tem še ni, pogajanja med Londonom in Brusljem, ki za dozdajšnji neuspeh krivita drug drugega, so vse bolj intenzivna. Časa zmanjkuje, vprašanje pa je, koliko manevrskega prostora ostaja za popuščanja in zaostrovanja pri pogajalskih pristopih k iskanju kompromisa, pa naj gre za varstvo konkurence, dostop do ribolovnih revirjev oziroma trga z ribjimi proizvodi, upravljanje sporazuma ali pa iskanje tretjega, ki bo odločal o morebitnih sporih. Kako je ta tema zaznamovala zasedanje voditeljev držav in vlad članic Evropske unije poročamo z našega bruseljskega dopisništva, razvoj dogodkov v procesu brexita pa v studiu komentirajo dr. Andreja Pegan, raziskovalka na Univerzi Northumbria v Newcastlu, Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve in dr. Mitja Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete. Avtor oddaje in voditelj je Luka Robida.
Slovenija s slovesnostjo v Gaberkah na območju Šoštanja začenja graditev tretje razvojne osi. 50 let od prve zamisli in 16 let po začetku umeščanja ceste v prostor. A do hitre ceste, ki jo bodo najprej gradili na Koroško, je še dolga pot. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je izdano samo za Gaberke, ne pa tudi za vse preostale odseke med Šentrupertom prek Velenja do Slovenj Gradca. Kako naprej ob številnih različnih interesih, ki spremljajo tretjo os, in ali bo projekt res končan v največ šestih letih, voditeljica Metka Pirc in gosti v studiu: - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Peter Dermol, novi župan Mestne občine Velenje, - Matic Tasič, predsednik odbora za tretjo os na svetu koroške regije in župan Prevalj, - Aljaž Verhovnik, koordinator mladinske iniciative za tretjo razvojno os.
Gospodarsko okrevanje po prvem valu epidemije je s poslabšanjem razmer zastalo in bo zaradi nihanj verjetno počasno. Najbolj prizadete so storitvene dejavnosti, rožnato pa ni niti v industriji. Vse bolj se kaže razlika med podjetji, ki na trgu zmagujejo, in tistimi, ki se komaj prebijajo. Zmagovalci industrije vlagajo v raziskave in razvoj, krepijo prednost pred konkurenti in širijo svojo navzočnost na različnih trgih. Kako to počnejo? Kako bodo preživeli drugi val epidemije in kaj menijo o državi, ki v tem času sprejema podporne ukrepe in strateške dokumente za zajemanje evropskih sredstev? S predstavniki podjetij se bo pogovarjala Maja Derčar. Gostje bodo: - dr. Jure Knez, solastnik podjetja Dewesoft in predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, - dr. David Močnik, vodja konstrukcije in razvoja v REM, - Uroš Zupančič, vodja nabave v Adria Mobilu in - Denis Jahić, direktor in član uprave AquafilSLO.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost Si-Cert poroča o letos rekordnem številu prijav spletnih prevar. Kako varna pa je naša kritična infrastruktura? Slovenija bo v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu Evropske unije in ena od prednostnih nalog bo krepitev skupne kibernetski varnosti povezave. Kakšno škodo lahko kibernetski napad povzroči gospodarstvu, so lahko kibernetski napadi orožje za uresničevanje geopolitičnih interesov, ali lahko en kibernetski napad uniči državo, morda celo zahodno civilizacijo? Kateri so torej poudarki v pogovorih o geostrateški kibernetski varnosti? Odgovori z Urško Henigman in gosti: - Gorazd Božič, vodja SI-Certa, - dr. Uroš Svete, direktor Uprave RS za informacijsko varnost, - dr. Andrej Bregar, Informatika d.d., - Kaja Ciglič, Microsoft.
V Slovenijo se zaradi delovnih dovoljenj priseljuje vse več tujcev. Z vprašanjem priseljevanja, povezanim tudi z dovoljenji za stalno in začasno prebivanje tujcev in njihovih družin, se vsak dan spopadajo upravne enote, ki opozarjajo na vse večjo težavo fiktivnih bivališč. V naši državi je kar 312 naslovov, na katerih je formalno prijavljenih 12 tisoč 845 ljudi. Upravne enote in občine, ki se zato srečujejo tudi z zlorabami socialnih pravic, neplačevanjem davkov in izkoriščanjem delovne sile, državo pozivajo k nujnim sistemskim rešitvam. O tem voditeljica Aljana Jocif in gostje.
Jutri bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ki je koroške Slovence z državno mejo odrezal od večine slovenskega naroda. Vzdušje med slovensko in nemško govorečimi na avstrijskem Koroškem se je v zadnjih letih močno izboljšalo, številčno zdesetkana manjšina pa si še naprej prizadeva za izboljšanje svojega položaja in rešitev odprtih manjšinskih vprašanj. V kakšni kondiciji je danes slovenstvo na avstrijskem Koroškem, kakšna prihodnost se kaže pred slovensko manjšino? O tem iz v terenski oddaji iz Celovca voditelj Blaž Ermenc in gostje: - ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch - poslanka v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer - politolog in direktor celovške Mohorjeve založbe Karl Hren - koroški odvetnik in borec za manjšinske pravice Rudi Vouk
Dosedanji ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa in priporočila o samozaščitnem vedenju očitno nimajo želenega učinka, zato vlada sprejema vse strožje ukrepe. Bolnišnice delujejo že na robu zmogljivosti, postelje in intenzivni oddelki so napolnjeni s covid bolniki, posledično se že omejuje izvajanje drugih zdravstvenih programov. Kam nas zanaša drugi val koronavirusa in kam nas bo naplavil je vprašanje, ki ga zastavljamo gostom tokratne razprave pod vodstvom Helene Lovinčič. Gostje: - Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, - Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana, - Aleš Rozman, direktor klinike Golnik, član vladne svetovalne skupine za covid-19, predsednik Zdravstvenega sveta, - Marko Bitenc, koncesionar in član vladne svetovalne skupine za covid-19, - Marija Magajne, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorat za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje.
Spletna dostopnost je pomemben pogoj za enako vključevanje invalidov in starejših v družbo. Brez dostopnih informacij, ki jih danes pogosto dobimo prav na spletu, so lahko postavljeni v neenakopraven položaj. Slovenija je svojo zakonodajo že pred več kot dvema letoma uskladila z direktivo EU s tega področja. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij je takrat določil, da morajo biti od 23. septembra letos spletna mesta državnih organov, organov lokalnih skupnosti in oseb javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje – izjema so vrtci, osnovne in srednje šole ter javna radiotelevizija – ustrezno prilagojena in dostopna vsem državljanom, zlasti uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti. Kaj je bilo na tem področju že storjenega, koliko spletišč je res dostopnih, kako morajo biti prilagojena posameznim skupinam invalidov, kdo opravlja nadzor nad izvajanjem Zakona in zakaj je še vedno veliko spletnih strani nedostopnih ljudem z različnimi invalidnostmi? Odgovore iščemo v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Petro Medved. Gostje: - državni sekretar Peter Geršak z Ministrstva za javno upravo, - predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever, - direktor Beletrine Mitja Čander, - sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart.
Začenja se 23. Festival slovenskega filma. Je poseben, kot je posebno obdobje, ki ga živimo, pravijo. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, razmišljamo v reprizi pogovora voditeljice Tese Drev Juh z sogovorniki. Ti so direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.
Prebivalec Slovenije letno zavrže nekaj manj kot 70 kg hrane. To ga stane 200 evrov. Štiričlansko družino torej 800 evrov. Zavržki hrane niso sporni le iz moralnega, socialnega in finančnega vidika. Predstavljajo tudi velik ekološki problem. Generalna skupščina Združenih narodov je zato 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, kmetijsko ministrstvo pa je v javno obravnavo poslalo Strategijo boja proti zavržkom hrane. O razmerah in rešitvah voditeljica Sabrina Mulec in gostje: - Lara Habič z Ministrstva za okolje in prostor in projekta Care4climate, - Tadeja Kvas Majer z Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, - Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Neveljaven email naslov