Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
Slovenija je po dolgem času spet v središču diplomatskega dogajanja. V okviru srečanja Pobude treh morij je pri nas devet predsednikov držav in več sto gospodarstvenikov. Pobuda, ki je nastala, da bi zmanjšali energetsko odvisnost srednjeevropskih držav od Rusije, je na razpotju: ali naj ohrani obliko političnega foruma ali naj se institucionalizira, ali naj se obdrži v srednjeevropskem okviru ali naj sprejme medse tudi zahodne države. Kako na pobudo gledajo v Washingtonu in kako v Bruslju? O vsem tem v Studiu ob 17.00, tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Skoraj sto ljudi na leto umre v prometnih nesrečah. Eden od najpogostejših krivcev za najhujše prometne nesreče je še vedno alkohol. Kako izboljšati prometno varnost in preprečiti vožnjo pod vplivom alkohola? Kaj bi pridobili z znižanjem dovoljene stopnje alkohola v krvi? Kakšni naj bodo sistemski ukrepi? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
Majske izdatne padavine, obilica vlage in nizke temperature so povzročile veliko škode po vsej državi, ogrozile so koruzo in vrtnine. Češenj, ki so pomemben vir dohodka vipavskih in briških pridelovalcev, je veliko manj kot druga leta, zgodnjih sort tako rekoč nič.
Opredeliti je treba cilje, s katerimi bi Slovenija v prihodnjih desetletjih dosegla ogljično nevtralnost. Soglasja politike, stroke in javnosti ni in naložbe v energetiki stojijo. Zelena politična opcija na evropskih volitvah ni vzbudila zanimanja državljanov, tudi v domačem parlamentu je s tem imenom že dolgo ni, bodo pa poslanci prisiljeni več časa nameniti okoljskim temam. Na drugi strani se doma in po svetu prebujajo civilnodružbena gibanja, ki opozarjajo, da zmanjkuje časa. O tem v Studiu ob 17-ih z Erno Strniša.
Bomo v prihodnjih letih več denarja vlagali v ceste ali v železnice? In kakšni so načrti s preobremenjeno Ljubljano in avtocestnim obročem okrog nje, ki je iz dneva v dan bolj na robu zmogljivosti, a ga, kot kaže, še več let ne bodo razširili? V Studiu ob 17-ih bomo med drugim govorili o tem, koliko denarja država na leto nameni večjim infrastrukturnim projektom in kakšni so njeni načrti reševanja vse hujših prometnih zastojev.
Razmere na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov so kritične: ti oddelki so prepolni, ljudem, ki bivajo tam v neprimernih razmerah, so kršene človekove pravice in dostojanstvo. Kljub dolgoletnim opozorilom se do zdaj ni nič premaknilo. Problem postaja vse bolj žgoč. Kako do izboljšav?
Ob današnjem obisku ruskega zunanjega ministra Lavrova pri nas Studio ob 17-ih namenjamo prepletenim rusko-slovenskim odnosom, pa tudi vlogi Rusije na svetovnem prizorišču. Evropa glede politike do Rusije ni enotna, tudi kar zadeva vprašanje sankcij in gospodarskega sodelovanja.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Volivci so povedali svoje, izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta in tako odločili, kdo naj v prihodnjih petih letih v njihovem imenu sooblikuje evropsko politiko. O slovenski izbiri osmerice evropskih poslank in poslancev, zmagovalcih, poražencih in presenečenjih, o morebitnih spremembah notranjepolitičnih razmerij in seveda o celostni podobi posodobljene evropske politične krajine se bo z gosti Studia ob 17.00 pogovarjal Luka Robida.
V članicah Evropske unije, tudi Združenem kraljestvu, so se začele volitve v Evropski parlament. Sprašujemo se, kako močna je povezava in kam gre, ali vzpon populizma in desnice pomeni njeno razpadanje in predvsem uveljavljanje nacionalnih interesov. Kaj je s temeljem Evrope, demokracijo in kaj se dogaja z levico? V oddaji tudi o tem, zakaj so tokratne volitve zgodovinske in ključne za prihodnost povezave.
Ljubiteljska kultura je pravi družbeno-kulturni fenomen, saj v njej sodeluje kar 7 odstotkov prebivalcev. Ob kulturnem udejstvovanju predstavlja socialno mrežo, v kateri se ljudje povezujejo, bogatijo, pa tudi blažijo različne stiske. O njenih ustvarjalnih in socialnih vidikih v Tednu ljubiteljske kulture, ko se bo po slovenskem prostoru zvrstilo več kot tisoč dogodkov, tudi v Studiu ob 17ih voditelj Aleksander Čobec.
Danes bo na Radiu Slovenija še zadnje soočenje parlamentarnih strank pred nedeljskimi Evropskimi volitvami. Zanimalo nas bo, kako varno se počutijo v Sloveniji in Evropi? Kako ublažiti posledice podnebnih sprememb? So za skupno varnostno in obrambno politiko? Kakšna naj bo vloga Evropske unije v svetu? O vsem tem na Prvem programu Radia Slovenija ob 17. uri. S Špelo Novak in Robertom Škrjancem.
Glede osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku predstavniki obrambnega ministrstva ter prebivalcev Postojne in Pivke ne najdejo skupnega jezika. Monitoring naj bi pokazal, da vojaška dejavnost skoraj nima vpliva na pitno vodo in okolje, toda tamkajšnja skupnost ne verjame – dvomi tudi o lokaciji nabiranja vzorcev. V oddaji bomo z obema stranema preverjali argumente, voditeljica bo Sabrina Mulec.
Po škandalu, v katerega se je zapletel nekdanji predsednik avstrijske svobodnjaške stranke Heinz Christian Strache, bodo v Avstriji jeseni predčasne parlamentarne volitve. Mediji so objavili posnetek, ko je v zameno za politično podporo obljubljal pogodbe z vlado. Kdo mu je nastavil past in zakaj? Koga bo afera največ stala? Kako bo afera vplivala na evropske volitve in izid parlamentarnih volitev ? O tem z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih
Kako do dostojnih pokojnin in vzdržne pokojninske blagajne, je to sploh mogoče? Danes več kot 140 tisoč upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov. Kako preživijo? Ima revščina ženski obraz, saj je največ revščine med starejšimi ženskami ? V oddaji o tem, kako živijo upokojenci, kje so rešitve in ne nazadnje, kako na pokojninski sistem gledajo mladi.
Vlada je sprejela aneks k splošnemu dogovoru, ki mejo za odklanjanje novih bolnikov postavlja pri 1895 glavarinskih količnikih, kar naj bi dolgoročno rešilo preobremenjenost družinskih zdravnikov. Bodo ti zdaj v Kranju, Mariboru, Celju in še kje preklicali odpovedi delovnih razmerjih, kako so zadovoljni z rešitvijo in kaj bo normativ pomenil za bolnike in dostopnost do zdravnikov?
Drugo soočenje pred Evropskimi volitvami, tokrat so v studiu predstavniki neparlamentarnih strank ter liste volivk in volivcev. Kje v trikotniku migracije-varnost-demografija je Slovenija? Kje je Slovenija, ko gre za delovanje v evropskih ustanovah? In nenazadnje – kje je Slovenija, ko gre za ključna okoljska vprašanja?
Cepiti se ali ne cepiti se? Mnenja na tem področju so zelo deljena. Čeprav se z dovolj visoko precepljenostjo zagotavlja kolektivno imunost, nekateri starši odklanjajo cepljenje. Ravno dvom o tem Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med 10 največjih groženj svetovnega javnega zdravstva v tem letu. Kako prepričati dvomljivce oziroma nasprotnike? Zakaj nekatere države napovedujejo ukrepe proti staršem otrok, ki niso cepljeni? O tem v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.
Iran je leto po odstopu Združenih držav iz zgodovinskega jedrskega sporazuma začel zmanjševati svoje prostovoljne zaveze glede jedrskega programa, za začetek tudi glede obogatenega urana. Preostalih pet podpisnic je pozval, naj zagotovijo uresničevanje svojih zavez in se uprejo ameriškim naftnim pritiskom. Evropska unija je zavrnila iranski ultimat, o tem pa danes razpravljajo tudi evropski zunanji ministri. O tem, ali se tudi Evropa podreja ameriškemu izsiljevanju in kaj bo naslednji korak Združenih držav, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Rajko Pervanje.
Radio Študent že 50 let oddaja alternativni program. Radijska postaja, ki je nastala iz socialnih študentskih protestov, je imela pomembno vlogo v nastajanju civilne družbe in ob demokratizaciji. Radio Študent je ohranil kritično ost, je pa tudi medij, ki ponuja marsikatero alternativno vsebino in izuri številne mlade novinarke in novinarje. Voditelj Studia ob sedemnajstih bo tokrat Tomaž Gerden.
Neveljaven email naslov