Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20-ti maj bo letos prvič svetovni dan čebel, in to na pobudo Slovenije. Dogodki, povezani z njim, bodo opozorili na pomen čebel in divjih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je odvisna tretjina pridelane hrane, opraševalcev pa je vsak dan manj. Leta 2016 so v ZDA izgubili tretjino medonosnih čebel, Evropi grozi izumrtje skoraj 10% vrst čebel. Kako hitro izumirajo čmrlji, muhe , hrošči, metulji in drugi opraševalci pa niti ne vemo. V oddaji o pomenu čebelarstva.
Od čebel in opraševalcev je odvisna tretjina pridelane hrane
20-ti maj bo letos prvič svetovni dan čebel, in to na pobudo Slovenije. Dogodki, povezani z njim, bodo opozorili na pomen čebel in divjih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je odvisna tretjina pridelane hrane, opraševalcev pa je vsak dan manj. Leta 2016 so v ZDA izgubili tretjino medonosnih čebel, Evropi grozi izumrtje skoraj 10% vrst čebel. Kako hitro izumirajo čmrlji, muhe , hrošči, metulji in drugi opraševalci pa niti ne vemo. V oddaji o pomenu čebelarstva.
4601 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
20-ti maj bo letos prvič svetovni dan čebel, in to na pobudo Slovenije. Dogodki, povezani z njim, bodo opozorili na pomen čebel in divjih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je odvisna tretjina pridelane hrane, opraševalcev pa je vsak dan manj. Leta 2016 so v ZDA izgubili tretjino medonosnih čebel, Evropi grozi izumrtje skoraj 10% vrst čebel. Kako hitro izumirajo čmrlji, muhe , hrošči, metulji in drugi opraševalci pa niti ne vemo. V oddaji o pomenu čebelarstva.
Od čebel in opraševalcev je odvisna tretjina pridelane hrane
20-ti maj bo letos prvič svetovni dan čebel, in to na pobudo Slovenije. Dogodki, povezani z njim, bodo opozorili na pomen čebel in divjih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je odvisna tretjina pridelane hrane, opraševalcev pa je vsak dan manj. Leta 2016 so v ZDA izgubili tretjino medonosnih čebel, Evropi grozi izumrtje skoraj 10% vrst čebel. Kako hitro izumirajo čmrlji, muhe , hrošči, metulji in drugi opraševalci pa niti ne vemo. V oddaji o pomenu čebelarstva.
Izraelski volivci so včeraj volili na predčasnih parlamentarnih volitvah. V ospredju je bil boj med zdajšnjim premierom in vodjo desne stranke Likud Benjaminom Netanjahujem ter vodjo leve Sionistične unije Izakom Herzogom.V predvolilni kampanji je bilo največ pozornosti namenjene gospodarskim in socialnim temam; mirovni proces s Palestinci je bil povsem v ozadju. Kakšne spremembe se obetajo Izraelu? Je po volitvah več možnosti za oživitev mirovnega procesa? Več v današnjem Studiu ob 17-ih in voditelj Blaž Ermenc.
Evropska unija bo prvega aprila ukinila sistem mlečnih kvot. Nekatere države so se pripravile na to s povečanjem proizvodnje. Če pred tem ne bi bilo ruskega embarga, bi neomejena proizvodnja močno znižala odkupne cene mleka šele zdaj, tako pa so za četrtino upadle že doslej. Država je naše kmete slabo pripravila na zaostrene tržne razmere v prihodnje, predvsem pa ni poskrbela za tiste, ki se ukvarjajo s prirejo mleka na hribovskih območjih. Bo povezovanje v mlečno verigo ohranilo prirejo mleka v Sloveniji? O tem se bo Jernejka Drolec v Studiu ob 17-ih pogovarjala s poznavalci področja.
Kaj so pokazale včerajšnje občinske volitve, s katerimi se spreminja politični zemljevid avstrijske Koroške? Ena od pozitivnih sprememb je tudi in predvsem krepitev slovenskega samostojnega volilnega gibanja. O tem bomo podrobneje govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Lojze Kos bo gostil nove slovenske župane in občinske odbornike.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Končuje se 11-dnevno letno zasedanje najvišjega državnega organa na Kitajskem, nacionalnega ljudskega kongresa. Na njem so med drugim znižali napoved gospodarske rasti za letos na približno 7 odstotkov in napovedali 10-odstotno zvišanje izdatkov za vojsko. Kongres je bil prvič v času, ko je ta država postala največje gospodarstvo na svetu in na tem mestu prehitela Združene države Amerike. Zgodovina uči, da je gospodarska moč tesno povezana s politično in vojaško, pa tudi, da je prevzem mesta najpomembnejše svetovne velesile pogosto spremljala vojna. V Studiu ob 17ih z voditeljico Rajko Pervanje.
V današnjem Studiu ob 17ih bomo ob vnovičnih primerih ošpic razpravljali o pomembnosti čim širšega zavarovanja prebivalstva s cepljenjem. Pa tudi o razlogih, zakaj se povečuje število tistih, ki cepljenju nasprotujejo oziroma se zavzemajo za svobodno odločanje o cepljenju. Govorili bomo o učinkovitosti cepiv, njihovih stranskih učinkih, pa tudi o tem, zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki se cepijo. V zadnjem desetletju smo bili do leta 2009 brez ošpic, lani in letos so se spet pojavile. Naša država, ki jo ves čas obkroža kar nekaj obsežnih žarišč ošpic (na primer Nemčija, Italija in BiH), je zelo ranljiva. O cepljenju s strokovnjaki in voditeljico Heleno Lovinčič.
Katera podjetja bi država obdržala in katera prodala? Vladni predlog Strategije upravljanja kapitalskih naložb države je v javni razpravi. Gre za drugi dokument iz minulih nekaj let, na podlagi katerega bi prvič v samostojni državi strateško uredili premoženje, ki je še ostalo v rokah države oziroma njenih državljanov. O tem, kaj prinaša strategija in kako izboljšati korporativno upravljanje v državnih družbah, z voditeljico Simeono Rogelj v današnjem Studiu ob 17-ih.
Učinkovitost, kakovost in neodvisnost pravosodja so ključni dejavniki za spodbujanje naložb in gospodarsko rast. Kje je tu slovensko pravosodje? Statistika je sicer ugodna. Lani so sodišča rešila toliko zadev kot še nikoli dotlej. A nekaj zelo odmevnih je »padlo« na vrhovnem sodišču. Kdo je odgovoren za to? Tožilci? Sodniki? Kje je in kam plove slovensko pravosodje? Na vprašanja voditeljice Jolande Lebar bodo odgovarjali: pravosodni minister Goran Klemenčič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Na Univerzi v Mariboru bodo v torek volili novega rektorja. Kandidatov je pet, v Studiu ob 17-ih bodo soočili svoja mnenja o nekaterih žgočih problemih visokega šolstva: predlogu novega visokošolskega zakona, financiranju univerz in njihovi avtonomiji, povečevanju prekarnih oblik dela, akademski odličnosti ter prednostih in slabostih bolonjske reforme. Voditeljica bo Brigita Mohorič.
Danes bodo znani ukrepi vlade za izboljšanje delovanja slabe banke. Bo z njimi izboljšala gospodarnost, preglednost delovanja in učinkovitost Družbe za upravljanje terjatev bank? In predvsem: bi s tem hitreje našli prave lastnike za problematična podjetja? Se s to težavo spopadajo tako v slabi banki kot v podržavljenih bankah? O vsem tem v današnji oddaji z vodilnima v DUTB in NLB Tjorbornom Manssonom in Jankom Medjo ter ekonomistom Markom Jakličem. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.
Več kot pol milijarde ljudi na leto je žrtev spletnega kriminala, finančni izkupiček kriminalcev pa globalno presega 100 milijard dolarjev. V Sloveniji so spletni kriminalci leta 2013 povzročili za približno milijon evrov in pol škode. V nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Si-Cert so tako lani obravnavali več kot dva tisoč primerov, le en pa je že presegel vso skupno škodo iz leta 2013. Kako se moramo zavarovati pred vse bolj obsežnim spletnim kriminalom, v Studiu ob 17h.
Zimske počitnice so mimo, na slovenskih smučiščih so bolj ali manj zadovoljni z obiskom. A žičničarji spet opozarjajo, da so razmere, v katerih poslujejo, kritične. Skrajni čas je za sprejetje sistemskega zakona, ki bo rešil, kar še lahko. Poleg tega šepa skupna promocija, smučarske centre dušijo posojila, saj gre ves denar za pokrivanje obresti namesto v razvoj. Ali bomo res pustili propasti dejavnost, od katere je odvisno preživetje številnih turističnih središč? O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec
Bo Slovenija 11-ta evropska država, ki bo istospolnim parom omogočila poroko in posvojitve otrok? Katere ekonomske in socialne pravice bi ti pari pridobili s poroko? Bi te pravice res ogrozile tradicionalno družino? Ali bodo nasprotniki uzakonitve enakopravnosti parov ne glede na spol vnovič preglasili prizadevanja tistih, ki se pri nas že skoraj dve desetletji zavzemajo za enakopravno državljanstvo istospolnih? Svoja stališča do teh in še vrste drugih vprašanj bodo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih soočili zagovorniki in nasprotniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Ugodnejše obrestne mere, skoraj polovico cenejša nafta in dražje kitajsko blago so dejavniki, ki so okrepili konkurenčnost slovenskih izvoznih podjetij na globalnem trgu. Optimizem v gospodarstvu se krepi, ugotavlja statistika, krč očitno popušča. Kako se na spremenjene razmere odzivajo podjetja, s katerimi reformami bi lahko ublažili negativne posledice, če bi se razmere v svetu dodatno zaostrile, in kako podjetja že občutijo posledice rusko-ukrajinske krize? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
Program razvoja podeželja za obdobje do leta 2020 zagotavlja 1,1 milijarde evrov. Katerim ukrepom bo ta denar namenjen, bo spodbujal pridelavo hrane ali opuščanje kmetovanja? Dozdajšnje kmetijsko-okoljske ukrepe v novem obdobju nadomeščajo veliko bolj zahtevni kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi. Stroka in kmetje imajo k tem vrsto pripomb. O slabostih in priložnostih, ki jih prinaša večletni program razvoja podeželja, bomo govorili v Studiu ob 17h.
Ali bodo sodni cenilci in izvedenci lahko ta naziv v prihodnje uporabljali samo še takrat, kadar jih bo za to delo imenovalo sodišče, v drugih primerih pa ne? Bodo kadar bodo delali za stranke izven sodnih področij samo še cenilci in izvedenci? Temu v cenilskih in izvedenskih organizacijah večinoma nasprotujejo. In zakaj pravosodno ministrstvo sploh predlaga takšno ureditev? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V skladu z lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice mora Slovenija do sredine julija zagotoviti izplačilo doslej neizplačanih deviznih varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb in Sarajevo. Kako namerava to storiti, kaj bo to pomenilo za proračun, ali bo povrnitev večjega dela tega denarja lahko zahtevala od drugih naslednic, pa tudi, kaj bo storila za to, da bo Ljubljanska banka Zagreb prišla do svojih terjatev v dobro delujočih hrvaških podjetjih – ta vprašanja bomo postavili gostom v današnjem Studiu ob 17h.
Slovenija bi za učinkovito promocijo naše dežele potrebovala okoli 20 milijonov na leto ocenjujejo turistični delavci, letos bo na voljo le asketskih 6. A to še zdaleč ni edina težava našega turizma, ki kljub rekordnim številkam z obiski tujcev, močno šepa pri tistih, ki kažejo finančno realnost, saj je panoga že leta v izgubi. Dobra novica pa je ta, da dobimo nazaj samostojno nacionalno turistično organizacijo, toda, ali je ta korak dovolj za tako potrebno uresničevanje strategije razvoja našega turizma? Tudi to bomo v tokratnem Studiu ob 17ih vprašali gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, nekdaj uspešnega delavca v turizmu.
Neveljaven email naslov