Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.
Kako vidi prihodnost predsednik evropske komisije in kako so realnost videli na blejskem strateškem forumu
Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.
Kako vidi prihodnost predsednik evropske komisije in kako so realnost videli na blejskem strateškem forumu
Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.
Konjerejo in turistično dejavnost naj bi v Lipici po novem opravljala ena pravna oseba. Tako so odločili poslanci, ki so potrdili spremembe zakona o Kobilarni Lipica. So s tem ogrozili rejo lipicancev in omogočili razprodajo lipiškega posestva? O tem v Studiu ob 17-ih Irena Cunja z gosti.
Združene države Amerike uresničujejo načrt oblikovanja protiraketnega ščita v Srednji in Vzhodni Evropi, ki so ga v Rusiji že od razglasitve naprej razumeli kot grožnjo za svojo varnost in strateške položaje. Retorika med Zahodom in Rusijo se je po ruski aneksiji Krima in državljanski vojni v Ukrajini še zaostrila. Z graditvijo raketnih izstrelišč v Romuniji in na Poljskem, krepitvijo enot zavezništva v baltskih republikah ter ruskih divizij na zahodu države in v eksklavi Kaliningrad, pa tudi s preleti vojaških letal sile prehajajo od besed k dejanjem. Dobivajo odnosi med Zahodom in Rusijo v obdobju, ko pobudo v svetu vse bolj prevzemajo tretje države, konkretnejše poteze, kakršnih se spominjamo iz obdobja hladne vojne? O tem Andrej Stopar z gosti v Studiu ob 17-ih.
Slovenija se po prometni varnosti uvršča v sredino držav članic EU. Žal se uvršča tudi med tistih 16, kjer se je, v primerjavi z letom poprej, povečalo število umrlih v prometnih nesrečah. Še posebej skrb vzbujajoč pa je skok v številu umrlih do sredine letošnjega maja, ko je umrlo kar 17 ljudi več kot v istem obdobju lani. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo ob takšnih rezultatih mogoče doseči cilje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ki predvideva največ 70 mrtvih na leto. V tokratnem Studiu ob 17h bomo odgovorili na vprašanja, kje so razlogi za večje število umrlih, kako na varnost vpliva stanje in kakovost slovenskih cest in kaj je mogoče storiti, da se približamo t.i. Viziji 0, ki predvideva, da na slovenskih cestah ne bi bilo več mrtvih ali poškodovanih. Pripravlja Peter Močnik.
Štiri mesece po uvedbi davčnih blagajn bomo analizirali njihove finančne učinke. Za koliko so se povečali davčni prilivi, koliko manj je sive ekonomije? Bodo prostovoljna društva in nepridobitne ustanove kljub vsemu izjeme? In kaj se bo zgodilo po dveletnem prehodnem obdobju, ko bodo davčne blagajne obvezne za vse? V studiu ob 17-ih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V senci migrantske krize je bila grška dolžniška kriza skoraj pozabljena, toda kljub lanskemu tretjemu svežnju pomoči se nadaljuje, zadolženost – ki dosega kar 180 odstotkov BDP – pa postaja nevzdržna. Finančni ministri spet ne najdejo odgovora; ali obstaja možnost, da jim zmanjšajo dolg, ga celo odpišejo ali naj – kot zahteva Nemčija – vztrajajo pri spoštovanju zavez, da bo Grčija dobila naslednjo pomoč, a s tem nove reze, ki vsakokrat znova poženejo na ulice ljudi, ki ne zmorejo novih varčevalnih ukrepov. Spet se omenja grški bankrot; je ta mogoč, tudi v luči morebitnega brexita in migrantske krize? Odgovor išče Špela Novak z gosti.
Ko gre za pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu TTIP, si evropski kupci ne želimo zmanjševanja standardov pri hrani na našem trgu. Če govorimo o mesu, ne želimo zrezkov z estrogenom in ne piščancev, polnih antibiotikov. Kakšni so torej strožji standardi prireje mesa? So ti namenjeni varovanju trga ali zdravja kupcev in okolja? Zakaj v Sloveniji bolj cenimo domače meso? Kaj pravijo raziskave o tem, kako je uporaba hormonov pri prireji mesa vplivala na spremenjeno hormonsko sliko ljudi? O teh vprašanjih z gosti v Studiu ob 17ih.
Kdo je prekarec in kaj je prekarno delo? Tisti, ki je pripravljen za boren honorar v službi prebiti cele dneve; prekarno delo pa predstavlja nasprotje zaposlitvi za nedoločen čas. In posledice? Pripravlja se dokument, kjer bi se oblikovalo več rešitev za ureditev položaja zaposlenih v atipičnih oblikah dela. Kdaj bodo zakonske rešitve pripravljene in kako jih bodo uskladili? Soočamo predstavnike vlade, delodajalcev, sindikatov ter mladih.
Devetega maja zaznamujemo Dan Evrope. To je med drugim priložnost za razmislek o tem, kakšna naj bo Evropska unija v prihodnje, če jo želimo ohraniti. Povezavo namreč pretresajo številne krize, na katere za zdaj še ni pravega odgovora. Začetna optimizem in upanje sta zamenjala strah in razočaranje. Kako naprej? Nekaj odgovorov boste slišali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sandro Brankovič.
Slovenske gozdove je po predlanskem žledu prizadela še ena velika nesreča – lubadar. Najhuje je na Postojnskem, kjer že težko najdemo zdravo smreko, včasih zelene predele pa je zaznamoval golosek. Bodo smrekovi gozdovi izginili? Kaj lahko storimo, da bi škodo kar najbolj omilili in ali so se pristojne službe na napad odzvale pravilno? Kdo je odgovoren za popravilo gozdnih cest, ki so jih težka tovorna vozila ponekod tudi popolnoma uničila? O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Delavci iz Apač so nenadoma postali prvovrstna politična tema. Sindikat delavcev migrantov je namreč hotel dogovor z državo, ko gre za obdavčevanje delavcev, ki se vozijo na delo v tujino, pospešiti tudi z nizom vloženih referendumskih pobud. Tu pa je svojo potezo potegnil predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je – opremljen s številnimi pravnimi mnenji, da gre za zlorabo instituta referenduma – preprosto ustavil postopke in si za to prislužil predlog za takojšnjo razrešitev. Kako se je in se še bo na dogajanje odzivala politika, pa v tokratnem Studiu ob 17ih.
Akademska stroka je razdeljena. Pred vrati so spremembe zakona o visokem šolstvu, ki odpirajo možnosti, da bi slovenski študenti na vseh ravneh in smereh poslušali predavanja v angleškem jeziku. Zagovorniki zatrjujejo, da bo to povečalo kakovost visokega šolstva. Nasprotniki pa napovedujejo, da bodo šli na ustavno in evropsko sodišče, saj se utegne zgoditi, da bo večji del predavanj na slovenskih univerzah v angleščini. Kako daljnosežne so lahko spremembe, v Studiu ob 17-ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Prvomajske počitnice so mimo. Turistične agencije so kljub neugodnemu vremenu opazile večje povpraševanje po svojih storitvah kot v prejšnjih letih. Prvomajski prazniki so ponavadi dobra napoved pričakovanj za poletje, zato ga turistični delavci pričakujejo z optimizmom. A zaradi povečane ogroženosti bo marsikateri popotnik dvakrat premislil, kje želi počitnikovati. Kako sodobni turist izbira svoje destinacije? Bo raje odpotoval z letalom ali avtobusom? Bo iskal t. i. varne države? Katere so bolj obiskane? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Katere težave je povzročilo obilno sneženje, nenavadno za konec aprila, kakšne bodo posledice na sadnem drevju, kolikšno škodo so utrpeli vinogradniki? V današnjem Studiu ob 17ih o posledicah in ravnanju ob sneženju in pozebi, zlasti, če se bosta nadaljevala v prihodnjih dneh. Bi lahko preprečili škodo ali je obvezen davek narave? Z nasveti ne bomo pozabili tudi na vrtičkarje. In kje si bo narava opomogla sama? O posledicah obilnega sneženja in napovedih v Studiu ob 17ih.
Pred petimi leti je s podpisom manjšinskega memoranduma v Celovcu nastal tako imenovani topografski sporazum. Ta zgodovinski dosežek naj bi dolgoročno tlakoval lepše čase slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Ali je to res in ali so se uresničila velika pričakovanja koroških Slovencev – tudi v luči velikih političnih sprememb po presenetljivih nedeljskih predsedniških volitvah v Avstriji? V današnjem Studiu ob 17-ih, katerega voditelj bo Lojze Kos.
Povod za tokratne volitve v Srbiji že dve leti po prejšnjih ni vladna kriza. Tokratne volitve naj bi bolj kot prejšnje odgovorile na vprašanje, kakšna naj bo srbska zunanjepolitična usmeritev. Naj gre država odločno v smeri evropskega povezovanja ali naj se nasloni predvsem na Rusijo? Odgovori v Studiu ob 17h z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Ob svetovnem dnevu knjig in avtorskih pravic, se bomo pogovarjali o vrednosti knjige danes, njeni ceni ter statusu in delovanju avtorja in ilustratorja, o bralni kulturi in založništvu. Zaradi majhnosti slovenskega trga je za preživetje brez državne pomoči oziroma podpore Javne agencije za knjigo nujna komercializacija, kar pa vpliva tudi na razvoj tako bralcev kot avtorjev. Voditeljica Studia ob 17-ih bo Simona Kopinšek.
Pred dnevom Zemlje bomo pretresli naše ravnanje z odpadki. Osredotočili se bomo na program Zero Waste – Nič odpadkov, ki je del koncepta krožnega gospodarstva. Ta poudarja, da je treba tisto, čemur rečemo smeti, vrniti v tehnološke in naravne cikle, predvsem pa spremeniti navade ljudi. V omenjenem programu, ki ga v Sloveniji usklajujejo Ekologi brez meja, v Evropi sodeluje 19 nacionalnih organizacij. Prva evropska prestolnica Zero Waste prav te dni gosti srečanje evropske mreže. V Studiu ob 17ih z voditeljico Barbaro Belehar Drnovšek.
Slovenska vojska je na kolenih. Da zasluži oceno nezadostno, ugotavlja tudi njen vrhovni poveljnik, predsednik republike Borut Pahor. Najbolj odgovorni za takšne razmere še naprej molčijo, a kot nekakšno rešitev pošiljajo v javno obravnavo novelo zakona o obrambi. Katere rešitve so predlagane in ali bodo pripomogle k boljši oceni ter razvoju sodobnega obrambnega sistema, v Studiu ob 17ih.
Neveljaven email naslov