Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med mladimi Francozi vsak peti trdi, da še ni slišal za holokavst. Kako nevarni so ti procesi pozabljenja za Slovenijo, Evropo in svet?
Čeprav od konca druge svetovne vojne letos mineva že 74 let, se holokavsta še vedno spominjamo. Seveda se spominjamo žrtev – milijonov zaprtih, sestradanih, mučenih, ubitih –, se pa obenem spominjamo še nečesa drugega: konca solidarnosti, propada človečnosti, razkroja civilizacije same, ki so se manifestirali natanko v holokavstu. Drugače rečeno: ko komemoriramo holokavst, si priklicujemo v zavest, da se v jedru zahodne civilizacije očitno nahaja črno seme, ki je pred časom že in, se je bati, lahko v prihodnje ponovno rodi črni sad. Pa bo spominjanje samo po sebi zadoščalo, da nas obvaruje pred najhujšim, ko pa so izsledki nedavne mednarodne raziskave pokazali, da vsak dvajseti Britanec ne verjame, da se je holokavst kadarkoli zgodil. Po svoje so še bolj zaskrbljujoče razmere v Franciji, kjer med ljudmi, starimi med 18 in 34 let, kar vsak peti trdi, da še nikoli ni slišal za holokavst. Kaj torej storiti v prihodnje? Kako gojiti ta travmatični spomin, kako skrbeti, da svarilne lekcije holokavsta nikoli ne bomo potisnili v pozabo, ko pa nas zlagoma zapuščajo še zadnje priče? Morda za začetek tako, da o tej problematiki ne govorimo samo ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst, ampak tudi ob drugih priložnostih. A to je slej ko prej res le začetek. Zato se v tokratnem Studiu ob sedemnajstih sprašujemo, kaj vse bo torej še treba postoriti, da se obvarujemo pred katastrofalno zgodovinsko pozabo. Gostje pred mikrofonom so: zgodovinar in direktor Sinagoge Maribor, Boris Hajdinjak, pa antropologinja in predavateljica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, dr. Irena Šumi, ter gledališki režiser in direktor Judovskega kulturnega centra, Robert Waltl.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Med mladimi Francozi vsak peti trdi, da še ni slišal za holokavst. Kako nevarni so ti procesi pozabljenja za Slovenijo, Evropo in svet?
Čeprav od konca druge svetovne vojne letos mineva že 74 let, se holokavsta še vedno spominjamo. Seveda se spominjamo žrtev – milijonov zaprtih, sestradanih, mučenih, ubitih –, se pa obenem spominjamo še nečesa drugega: konca solidarnosti, propada človečnosti, razkroja civilizacije same, ki so se manifestirali natanko v holokavstu. Drugače rečeno: ko komemoriramo holokavst, si priklicujemo v zavest, da se v jedru zahodne civilizacije očitno nahaja črno seme, ki je pred časom že in, se je bati, lahko v prihodnje ponovno rodi črni sad. Pa bo spominjanje samo po sebi zadoščalo, da nas obvaruje pred najhujšim, ko pa so izsledki nedavne mednarodne raziskave pokazali, da vsak dvajseti Britanec ne verjame, da se je holokavst kadarkoli zgodil. Po svoje so še bolj zaskrbljujoče razmere v Franciji, kjer med ljudmi, starimi med 18 in 34 let, kar vsak peti trdi, da še nikoli ni slišal za holokavst. Kaj torej storiti v prihodnje? Kako gojiti ta travmatični spomin, kako skrbeti, da svarilne lekcije holokavsta nikoli ne bomo potisnili v pozabo, ko pa nas zlagoma zapuščajo še zadnje priče? Morda za začetek tako, da o tej problematiki ne govorimo samo ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst, ampak tudi ob drugih priložnostih. A to je slej ko prej res le začetek. Zato se v tokratnem Studiu ob sedemnajstih sprašujemo, kaj vse bo torej še treba postoriti, da se obvarujemo pred katastrofalno zgodovinsko pozabo. Gostje pred mikrofonom so: zgodovinar in direktor Sinagoge Maribor, Boris Hajdinjak, pa antropologinja in predavateljica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, dr. Irena Šumi, ter gledališki režiser in direktor Judovskega kulturnega centra, Robert Waltl.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V današnjem predvolilnem soočenju se bodo pomerili kandidati za župana mesta Ljubljane. Bo med 12-imi kandidati spet najboljši aktualni župan, nad katerim je breme ovadb in obtožnic? Kaj ponujajo županski kandidati? POSNETEK NER 024 Soočenje kandidatov za župana Ljubljane v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
V današnjem Studiu ob sedemnajstih bomo gostili predstavnike štirih opozicijskih strank. Med drugim bomo skušali izvedeti, kako zelo mavrična opozicija vidi začetek delovanja nove vlade, koliko bo pripravljena pomagati pri izzivih prihodnosti, pa tudi, ali je sodelovanje z vlado kot tudi medsebojno usklajevanje v opoziciji sploh mogoče. O aktualnih političnih vprašanjih z opozicijo in voditeljem Tomažem Celestino
V današnjem Studiu ob 17ih se bodo med seboj pomerili županski kandidati MARIBORA
V današnjem soočenju županskih kandidatov občine Koper se bo med seboj pomerilo vseh 9 kandidatov. Koprčani gredo sicer zaradi ankaranske zgodbe na volitve že po treh letih od zadnjih volitev, volivcev pa je manj, saj bodo v Ankaranu prvič volili svoje vodstvo. Soočenje kandidatov za župana občine Koper v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Medtem ko iz držav, ki beležijo okrevanje, prihajajo svarila o vnovičnem pregrevanju nepremičninskega trga, je ta lansko leto v Sloveniji dosegel že drugo dno, ki se razteza tudi v letošnje leto. Cene nepremičnin še naprej upadajo in očitno je nastopil čas pogostejših nakupov, predvsem rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Ob klavrni ponudbi povsem novo zgrajenih in cenovno dostopnih stanovanj pa je na trg prišla soseska Brdo, projekt republiškega stanovanjskega sklada. Kakšno je zanimanje za nakup, kakšna so pričakovanja prodajalcev in kupcev na nepremičninskem trgu, kakšna je ponudba stanovanjskih kreditov, ali se v pogostih dražbah nepremičnin skrivajo ne samo priložnosti, pač pa tudi pasti, in kako dostopen je najem? To so vprašanja za goste v Studiu ob 17-ih, voditeljica Maja Derčar.
Brezposlenost se sicer umirja, toda: v Preventu Halogu je prek 400 zaposlenih dobilo odpoved pogodbe o zaposlitvi, v Petrochemu več kot 100. Koliko jih bo ostalo na cesti po zaprtju TETa? Bodo podatki o upadanju brezposelnosti čez nekaj mesecev še tako ugodni, še posebej potem, ko se bodo na Zavod prijavili mladi, ki so končali šolanje? Kaj nas čaka, kaj lahko ponudi Zavod za zaposlovanje, katere programe bo zagnala vlada za oživitev gospodarstva, o tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
Nedavno je policija pozvala vse, ki imajo kakršne koli podatke o pasjih bojih v Sloveniji, da se zglasijo na policiji in pripomorejo k ukrepanju zoper storilce. Slovensko javnost namreč razburjajo govorice o prirejanju pasjih bojev, posebno pozornost pa je pritegnilo nedavno razkritje tako imenovane pasjeborke iz Maribora. Ti boji so prepovedani skorajda po vsem svetu, a ker prinašajo ogromne zaslužke, so na moč zanimivi za kriminalne združbe. Strokovnjaki ocenjujejo, da pri njih po vsem svetu sodeluje na 100-tisoče ljudi. Kaj so do zdaj storile pristojne službe, da bi odkrile in preprečile morebitne pasje boje pri nas? Ne nazadnje – kdo lahko zaščiti zlorabljene in mučene pse? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Bogatajem.
V današnjem Studiu ob 17ih se selimo v državni zbor, kjer bodo poslanci potrjevali novo vladno ekipo 16-ih ministrov. Kako bodo popeljali državo iz krize in spodbudili gospodarske tokove; kakšna sta nova vlada in njen program, kakšna so pričakovanja - o vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Smo v Sloveniji pripravljeni na naraščanje števila primerov demence? Zdaj je pri nas že več kot 30 tisoč bolnikov s to napredujočo in za zdaj neozdravljivo boleznijo, ki ne prizadene le bolnikov, temveč postavi na glavo tudi življenje njihovih svojcev. Demografske spremembe v prihodnosti ne govorijo v prid tej bolezni, saj se število starejših, ki zbolijo največkrat, ves čas povečuje. Do leta 2050 naj bi se njihovo število povečalo kar trikratno. Znamo prepoznati demenco, se spopasti z njo ter pravočasno ukrepati za pomoč obolelim ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Lucijo Fatur.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ministrska ekipa je znana in koalicijska pogodba podpisana. V današnjem Studiu ob 17ih bomo predstavili kandidate za ministre; povedali, kakšne so koalicijske zaveze, in z gosti debatirali o tem, kaj lahko pričakujemo od nove vlade, ki bo prisegla prihodnji teden. V Studiu ob 17ih s Tomažem Celestino.
Slovenija še naprej pada na svetovnih lestvicah. Na lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja Svetovni gospodarski forum, je letos izgubila še osem mest in med 144-imi državami zasedla 70-o mesto. Razlogi za padec so tokrat najbolj težaven dostop do virov financiranja, neučinkovita državna birokracija, visoki davki, omejujoča ureditev trga dela in korupcija. Kaj so razlogi za – sodeč po tej raziskavi – vse slabšo konkurenčnost gospodarstva in kateri so najpomembnejši izzivi, ki politiko in gospodarstvo čakajo na tem področju, se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Simeono Rogelj.
Neveljaven email naslov