Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Afera s spornim poljskim mesom je pri potrošnikih sprožila vrsto vprašanj o kakovosti mesa, ki ga jemo, in komu naj sploh zaupamo. Zato v Studiu ob 17-ih preverjamo nadzor nad mesom in odgovarjamo na vprašanje, kaj se z njim dogaja na svetovnem trgu. V Sloveniji vzgojeno meso je, kot nam zagotavljajo, najbolj kakovostno; bo treba spremeniti pravila o javnem naročanju, da ga bodo imeli tudi v vrtcih, šolah in bolnišnicah? Kako prepoznati lokalno pridelano meso, katera znamka je zagotovilo, da gre za slovensko pridelano kakovostno meso? Z voditeljico Jernejko Drolec.
Na naših policah se znajde manj kakovostno meso, ker je odločilni dejavnik pri naši izbir - cena
Afera s spornim poljskim mesom je pri potrošnikih sprožila vrsto vprašanj o kakovosti mesa, ki ga jemo, in komu naj sploh zaupamo. Zato v Studiu ob 17-ih preverjamo nadzor nad mesom in odgovarjamo na vprašanje, kaj se z njim dogaja na svetovnem trgu. V Sloveniji vzgojeno meso je, kot nam zagotavljajo, najbolj kakovostno; bo treba spremeniti pravila o javnem naročanju, da ga bodo imeli tudi v vrtcih, šolah in bolnišnicah? V oddaji o tem, kako prepoznati lokalno pridelano meso, katera znamka je zagotovilo, da gre za slovensko pridelano kakovostno meso. Pa tudi o nadzoru – saj tudi pri kmetu klano meso, če je brez nadzora – ni zagotovilo za kvalitetno meso.
4532 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Afera s spornim poljskim mesom je pri potrošnikih sprožila vrsto vprašanj o kakovosti mesa, ki ga jemo, in komu naj sploh zaupamo. Zato v Studiu ob 17-ih preverjamo nadzor nad mesom in odgovarjamo na vprašanje, kaj se z njim dogaja na svetovnem trgu. V Sloveniji vzgojeno meso je, kot nam zagotavljajo, najbolj kakovostno; bo treba spremeniti pravila o javnem naročanju, da ga bodo imeli tudi v vrtcih, šolah in bolnišnicah? Kako prepoznati lokalno pridelano meso, katera znamka je zagotovilo, da gre za slovensko pridelano kakovostno meso? Z voditeljico Jernejko Drolec.
Na naših policah se znajde manj kakovostno meso, ker je odločilni dejavnik pri naši izbir - cena
Afera s spornim poljskim mesom je pri potrošnikih sprožila vrsto vprašanj o kakovosti mesa, ki ga jemo, in komu naj sploh zaupamo. Zato v Studiu ob 17-ih preverjamo nadzor nad mesom in odgovarjamo na vprašanje, kaj se z njim dogaja na svetovnem trgu. V Sloveniji vzgojeno meso je, kot nam zagotavljajo, najbolj kakovostno; bo treba spremeniti pravila o javnem naročanju, da ga bodo imeli tudi v vrtcih, šolah in bolnišnicah? V oddaji o tem, kako prepoznati lokalno pridelano meso, katera znamka je zagotovilo, da gre za slovensko pridelano kakovostno meso. Pa tudi o nadzoru – saj tudi pri kmetu klano meso, če je brez nadzora – ni zagotovilo za kvalitetno meso.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Nepal žaluje. Potres, ki je prizadel skoraj 31-milijonski Nepal, vse bolj kaže svoje pogubne posledice. Stiska in nezadovoljstvo ljudi sta vse večji, oblasti v Katmanduju se s krizo ne soočajo uspešno in država je popolnoma odvisna od zunanje pomoči. Najaktivnejši sta v tem trenutku veliki nepalski sosedi Kitajska in Indija, pa tudi svet ne opazuje tragedije v Himalaji križem rok. Se odziva dovolj hitro? Kakšen je pravzaprav ustrezen odziv? Kakšen je v tem mozaiku pomoči slovenski prispevek? O tem v Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Andrej Stopar.
Najnovejši zapleti z mostom in odprtjem muzeja solinarstva ter napoved prodaje Telekoma, ki je lastnik gospodarske družbe Soline, pri številnih vzbujajo zaskrbljenost za prihodnost krajinskega parka Sečoveljske soline in muzeja solinarstva. Oba sta neprecenljiv del dediščine, ki je pomembna za ves slovenski prostor in jo je treba varovati, hkrati pa v ta prostor vključevati dejavnosti, primerne za sodoben čas. O prihodnosti solin v Studiu ob 17ih.
Ob državnem prazniku dneva upora proti okupatorju se bomo vprašali, kdo je bil med drugo svetovno vojno okupator. Koliko je prepoznaven boj koroških in primorskih Slovencev proti okupatorju? Kako se tam spominjajo konca 2. svetovne vojne? Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Radiem Slovenija, Radiem Trst A in slovenskim programom ORF v Celovcu. Voditelj Aleksander Čobec.
Grčija in mednarodni posojilodajalci so še vedno daleč od dogovora, ki bi omogočil izplačilo zadnjega obroka finančne pomoči. Tudi od zasedanja finančnih ministrov evrske skupine v Rigi ni pričakovati preboja. Katere korake pričakuje Evropska unija od obubožane Grčije? Zakaj je kljub očitnemu neuspehu zdajšnje politike tako težko sprejeti dogovor, ki bi omogočil odpis dolgov in gospodarsko rast? Kdo bo državo z visokim odstotkom dolgotrajno brezposelnih in izseljevanjem mladih postavljal na noge? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje Kaj to pomeni za zadevo Patria, bo dobila epilog pred zastaranjem? Kakšne bodo posledice za slovensko pravosodje in ne nazadnje kakšne v političnem prostoru -v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Jolando Lebar.
Kaj imajo skupnega Zoran Thaler, Hilda Tovšak, Dari Južna in Borut Hriberšek? Priznali so krivdo za storjeno kaznivo dejanje in si za to prislužili nekaj odpustka pri kazni, predvsem pa skrajšali sodni postopek. Možnosti priznanja krivde in sklenitve sporazuma o krivdi - v uporabi sta skoraj tri leta - sta močno pospešili reševanje kazenskih postopkov. A občutki o obeh institutih so mešani. Kadar je že vnaprej jasno, da obtoženi nima nobene možnosti, da je kaznivo dejanje dokazano in se postopek ne more končati v njegovo korist, je priznanje krivde vsekakor dobrodošlo. Po drugi strani pa je to tudi precejšen pritisk na obdolžence, kadar zadeve niso tako jasne. O pozitivnih in negativnih izkušnjah s tem se bomo pogovarjali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.
Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi predvideva ustanovitev državne gospodarske družbe. Samo v njenih rokah bo prodaja lesa iz državnih gozdov – teh je pri nas petina. Bo odkupovala tudi les zasebnikov? Bo tako ustavljena prodaja najboljšega lesa v tujino; in kam bo šel zaslužek? Najbolj glasen nasprotnik zakona, ki je še do četrtka v javni razpravi, je Sklad kmetijskih zemljišč, ki bi bil zato razpolovljen. V Studiu ob 17ih se sprašujemo, ali bo izkoriščanje državnih gozdov boljše – z voditeljico Jernejko Drolec.
Pomorska tragedija pred libijsko obalo je Evropo spet boleče spomnila na hud problem beguncev iz držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Nesrečni ljudje, ki bežijo zaradi vojn, nasilja in gospodarskih razlogov, v Evropi ne najdejo obljubljene dežele, ampak jih pogosto pričakajo različne zlorabe. Politika Evropske unije do teh beguncev je nedorečena, dostikrat celo hinavska, problem pa je nerešen že več desetletij. O begunski problematiki v Studiu ob17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Monopol dimnikarskih podjetij razburja javnost, zdaj pa bo s spremembo zakona vlada očitno postavila dimnikarje na prosti trg. Umik koncesij naj bi prinesel večjo konkurenčnost in tako kakovostnejše storitve. Bo res tako? Dimnikarska sekcija opozarja, da bo prenos obveznosti na uporabnike zmanjšal varnost in celo povišal cene storitev. Civilna iniciativa, ki si že več let prizadeva za to, da bi si vsak lahko izbral svojega izvajalca dimnikarskih storitev, trdi nasprotno. V Studiu ob 17h bomo soočili vse tri strani.
Katera vprašanja odpira Heinekenov prevzem Pivovarne Laško? "Ko se iščejo sinergije, se na drugi strani lomijo hrbti." Kako? Zakaj se zatika pri privatizaciji Telekoma? Pred vrati je prodaja Žita, enega od največjih živilskih podjetij v jugovzhodni Evropi. Ob tem se sprašujemo, kaj nas čaka pri privatizaciji živilske industrije, včasih znane po blagovnih znamkah Droge Kolinske, Radenske, Fructala, Ljubljanskih mlekarn in Mercatorja, ki jih ni več v slovenskih rokah. Kateri so bili primeri dobrih praks? V današnjem Studiu ob 17ih.
Zunanje ministrstvo oblikuje novo deklaracijo o tem; gre za dolgo pričakovani dokument, ki bo v prihodnjih nekaj letih usmerjal našo zunanjo politiko in ji določal prednostne naloge. Kaj prinaša nova zunanjepolitična deklaracija in ali jo sploh potrebujemo? O tem v današnjem Studiu ob 17ih. Voditelj bo Blaž Ermenc.
Energetska prenova stavb predstavlja enega ključnih ukrepov za izhod iz gospodarske krize. Glede na to, da je kar 80 odstotkov zasebnih in javnih stavb energetsko zelo potratnih, bo izvajanje celovite, energetske prenove pripomoglo k zagonu gradbeništva. Odprla se bodo nova delovna mesta, povečala se bo kreditna dejavnost poslovnih bank, model financiranja pa bo za energetsko sanacijo omogočal tudi koriščenje evropskih sredstev. Voditelj Studia ob 17h bo Milan Trobič.
Samozaposleni v kulturi zaslužijo tudi do trikrat manj kot njihovi kolegi v javnih zavodih, ob tem pa nimajo enakih pravic iz socialnih prispevkov, kot je nadomestilo za bolniško odsotnost. Število samozaposlenih se povečuje, saj je zaposlovanje v javnih zavodih ustavljeno, z univerz pa prihaja nov izobražen kader. Za letos napovedujejo spremembe zakonodaje, med samozaposlenimi pa poteka javna razprava o predlogih sprememb. V Studiu ob 17h se bomo vprašali, koliko je status samozaposlenega v kulturi še privlačen in katere spremembe bi prinesle izboljšanje. Z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Spraševali se bomo, ali je izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah pri nas dovolj prožno. Med osnovnošolsko populacijo je 6 odstotkov teh otrok. Imajo učitelji dovolj veščin, sposobnosti, znanja in razumevanja za njihovo poučevanje? Kako je z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, ali morajo biti starši res inštruktorji pri razlagi učne snovi? Govorili bomo o samopodobi teh otrok, o njihovi zaznamovanosti zaradi posebnih potreb in trudu, ki ga vlagajo v svoje znanje. Studio ob 17-ih s Petro Medved.
Bo minister za obrambo Janko Veber vendarle odstopil ali ga bo na predlog predsednika vlade Mira Cerarja razrešil državni zbor? Odgovor bomo dobili na izredni seji, na kateri se bosta poslovila kar dva ministra. Klaudija Markež je odstopila, ker je domnevno prepisala magistrsko nalogo, razrešitev Vebra pa predlaga premier. Če tega ne bi storil, je del opozicije že napovedal interpelacijo zoper Vebra. V Studiu ob 17-ih bomo povzeli razpravo v državnem zboru in z gosti in voditeljico Jolando Lebar komentirali politično dogajanje.
Danes je svetovni dan Romov. Pripadniki naroda, ki nima svoje države in skorajda ne pisne zgodovine, živijo povsod po svetu. Kako in zakaj se jim godi slabše kot drugim narodom, čeprav so ena od največjih etničnih manjšin tudi v Evropski uniji? Ali jim naša država ponuja uresničevanje doseženih pravic tudi v praksi ter ali smo res lahko zgled in vzor drugim državam? Na ta in še številna vprašanja, zlasti o življenju Romov pri nas, bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-h, ki ga pripravlja Lidija Kosi.
Slovenci smo osmega aprila 1990, torej pred četrt stoletja, odšli na prve demokratične večstrankarske volitve, zadnje v okviru Jugoslavije. Volitve so bile ob predhodnih spremembah ustave prvi uraden korak na poti do nove države in do popolnega preloma s starim režimom. Državo imamo, sprašujemo pa se, zakaj se sanje izpred 25-ih let niso uresničile. Odgovore bomo iskali s sogovorniki, ki so soustvarjali takratne dogodke.
Ob največjem krščanskem prazniku, veliki noči, bomo z gosti razmišljali kakšen je vpliv krščanstva v današnjem svetu? Kaj kažejo statistike? Kakšno bo njegovo mesto na religijskem zemljevidu sveta v naslednjih desetletjih? Slišali bomo tudi prispevke naših dopisnikov. Z nami bodo: publicist Peter Kovačič Peršin, tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec in teolog pater Branko Cestnik. Voditelj Boštjan Debevec.
Zahodne države so sinoči z Iranom dosegle zgodovinski preboj v reševanju vprašanja njegovega jedrskega programa. Iran bi se tako lahko vrnil v mednarodno skupnost kot enakopraven član. Ali bo stranema, predvsem Združenim državam Amerike in Iranu, uspelo prepričati konservativne sile doma in nadgraditi okvirni sporazum z dokončnim do začetka julija? Kaj prinaša ta preboj v razmerja v regiji? Odgovore na ta vprašanja boste slišali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Rajko Pervanje.
Neveljaven email naslov