Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je do konca maja letos iz sedanje finančne perspektive počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Občine bi za projekte želele evropski denar, vendar tega za marsikatero vsebino ni. V primerjavi s prejšnjo perspektivo je manj denarja za infrastrukturo, več pa ga je za t. i. »mehke«, nesnovne vsebine. Precej nejevolje povzroča tudi slabo delujoč informacijski sistem, zaradi katerega nam je Evropska komisija zažugala, da bo zaustavila izplačila. Ta vprašanja bodo v ospredju tokratnega Studia ob 17-ih z Majo Derčar.
Trend črpanja evropskih sredstev ni spodbuden, a imamo še čas
Do konca maja letošnjega leta je Slovenija (država, organizacije, občine, podjetja) iz aktualne finančne perspektive 2014-2010 počrpala zgolj 24% razpoložljivih evropskih sredstev. Občine bi za projekte rade porabile evropski denar, vendar ta za marsikatero vsebino ni na voljo. V primerjavi s prejšnjo perspektivo je manj denarja za infrastrukturo, več pa ga je za t.i. »mehke« vsebine. Precej nejevolje v zadnjih dveh letih je povzročil tudi slabo delujoč informacijski sistem, zaradi katerega nam je Evropska komisija zažugala z zaustavitvijo izplačil.
4531 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija je do konca maja letos iz sedanje finančne perspektive počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Občine bi za projekte želele evropski denar, vendar tega za marsikatero vsebino ni. V primerjavi s prejšnjo perspektivo je manj denarja za infrastrukturo, več pa ga je za t. i. »mehke«, nesnovne vsebine. Precej nejevolje povzroča tudi slabo delujoč informacijski sistem, zaradi katerega nam je Evropska komisija zažugala, da bo zaustavila izplačila. Ta vprašanja bodo v ospredju tokratnega Studia ob 17-ih z Majo Derčar.
Trend črpanja evropskih sredstev ni spodbuden, a imamo še čas
Do konca maja letošnjega leta je Slovenija (država, organizacije, občine, podjetja) iz aktualne finančne perspektive 2014-2010 počrpala zgolj 24% razpoložljivih evropskih sredstev. Občine bi za projekte rade porabile evropski denar, vendar ta za marsikatero vsebino ni na voljo. V primerjavi s prejšnjo perspektivo je manj denarja za infrastrukturo, več pa ga je za t.i. »mehke« vsebine. Precej nejevolje v zadnjih dveh letih je povzročil tudi slabo delujoč informacijski sistem, zaradi katerega nam je Evropska komisija zažugala z zaustavitvijo izplačil.
»Krivici je bilo zadoščeno.« S temi besedami v Kataloniji komentirajo izrek sodb katalonskim in civilnodružbenim voditeljem, ki jih je špansko sodišče zaradi njihove vloge pri referendumu obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Najvišjo kazen, 13 let zapora, je sodišče dosodilo nekdanjemu katalonskemu podpredsedniku Oriolu Junquerasu, ki je bil maja izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, a svoje funkcije ni mogel nastopiti. Špela Novak z gosti analizira posledice sodb in tudi njihov vpliv na španske volitve, ki bodo čez manj kot en mesec.
Prenovljeni stanovanjski zakon, ki je nastajal dolgo časa v obdobju dveh vlad, je končno ugledal luč sveta. Zdaj bo nanj možno podati pripombe. Zakon podrobno ureja delovanje in dolžnosti upravnika, omejuje stopnje zviševanja tržnih najemnin, najpodrobneje pa določa javne najemnine in subvencije zanje. Neprofitnim kategorijam je odklenkalo. Po novem bodo najemnine v javnih stanovanjih stroškovne, država pa bo povečala sredstva za subvencije. Kako strogi bodo kriteriji za pridobitev subvencij, kaj bo počel stanovanjski sklad, kako bo jamčil za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, to je nekaj tem za Studio ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gostje: Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Črtomir Remec, direktor stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in Richard Sendi, znanstveni svetnik na Urbanističnem inštitutu.
V kolikšni meri lahko oblikovanje prispeva h konkurenčnosti gospodarstva? Stroka je več desetletij čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav; pred dvema letoma ustanovljen Center za kreativnost pa ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega omogoča črpanje enajst milijonov evrov kohezijskih sredstev najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? O izzivih centra ob mesecu oblikovanja Špela Kožar in gosti: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.
Potem ko je ameriški predsednik Trump ukrajinskega kolega Zelenskega prosil za uslugo, ki bi očitno posegla v ameriško predvolilno kampanjo, je demokratski tabor proti Trumpu sprožil preiskavo pred ustavno obtožbo za odstavitev predsednika. Bela hiša vse obtožbe zavrača kot nepoštene in nelegitimne. O razlogih in širšem mednarodnem kontekstu t. i. ukrajinske afere Miha Lampreht in gosti: dopisnika Vlasta Jeseničnik in Andrej Stopar; publicist, kolumnist in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope Branko Soban; ter zunanjepolitični komentator in publicist Ervin Hladnik Milharčič.
Celjska kotlina je eno najstarejših industrijskih in tudi najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Kljub izboljšanju so kmetijska in urbana zemljišča še vedno močno onesnažena. Veliko nevarnost pomenita predvsem divje odlagališče na Teharjah in območje stare Cinkarne, kjer so kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot stokrat. Te kovine pronicajo tudi v podtalnico, so pokazale analize. Zdaj dviga prah tudi onesnaženje zemlje na igriščih celjskih vrtcev. Občina je sicer začela sanacijo, a jo je izvajala prepočasi, zato jo je lani prevzela država. Zaskrbljeni starši bi si želeli hitrejših rešitev, še posebno, ker so poletne analize na igriščih nekaterih vrtcev pokazale slabše stanje kot pred dvema letoma. Kaj se dogaja in katere so rešitve, v Studiu ob 17.00 Matija Mastnak in gostje: Helena Grčman, pedologinja z Biotehniške fakultete; Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje Dušan Slapnik, vodja oddelka Mestne občine Celje za okolje in prostor ter komunalo; Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celje.
Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).
Po končanem evropskem prvenstvu v odbojki, za Slovenijo izjemno uspešnem, govorimo o slovenski odbojkarski reprezentanci in organizaciji prvenstva v Stožicah. Kako Sloveniji uspe ohranjati vrhunsko raven, ne samo v posamičnih športih, temveč tudi kolektivnih, in kakšno popotnico in obveznosti prinašajo športni uspehi? Kakšna je vloga države pri razvoju športa in kje so zdaj slovenski klubi, ki so stebri razvoja? Odgovore o prekrasni podobi športa, ki zamegli večkrat trhle temelje, išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - predsednikom odbojkarske zveze Metodom Ropretom, - Tomažem Ambrožičem, ki je bil s svojo agencijo vpet v organizacijo največjih športnih dogodkov v kolektivnih športih v zadnjih letih, in - nekdanjim direktorjem direktorata za šport in sedanjim predsednikom Plavalne zveze Slovenije Borom Štrumbljem.
Je varna zdravstvena nega res ogrožena zaradi prenosa nekaterih nalog s srednjih medicinskih sester na višje? Mnenja so deljena, tudi znotraj zdravstvene nege. Zakaj srednje medicinske sestre od septembra ne smejo več delati nekaj, kar so delale prej več let? Kakšne so pozitivne posledice uveljavitve dokumenta o kompetencah, katere so slabosti in seveda, kako se bo dokument spremenil, da uredi zdajšnje nepravilnosti? O tem Snežana Ilijaš in gosti: državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, predsednik strokovnega Združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Klemen Markeš ter znanstvena svetnica Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, sicer članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester.
Ekipa, s katero želi Ursula von der Leyen prihodnjih pet let krojiti evropsko politiko, te dni prestaja svoj prvi preizkus v Evropskem parlamentu. Parlamentarnim odborom se predstavljajo kandidatke in kandidati za evropske komisarje - nekateri bolj uspešno, drugi manj. Tej selekciji, posamičnim resorjem ter izzivom za ekipo prihodnje predsednice Evropske komisije, se bo Luka Robida z gosti posvetil v tokratnem Studiu ob 17-ih. V Studio prihajajo: - dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani - dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Mariboru - dr. Rok Spruk s katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani
Kje poiskati denar za manjkajoča sredstva v proračunu? Predlog, ki znižuje varstveni dodatek in omejuje sredstva za osebno asistenco, je za zdaj umaknjen z mize. Kljub temu je na tem področju mogoče pričakovati spremembe. Kaj pa dodatek za delovno aktivnost? V tem tednu bo predlog za ukinitev dodatka znova na poslanskih klopeh. Rezi na področju socialne politike so eno od najbolj občutljivih področij – pridobljenim pravicam se nihče ne želi odreči. V Studiu ob sedemnajstih Urška Valjavec gosti: ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer; varuha človekovih pravic Petra Svetino in Sreča Dragoša s Fakultete za socialno delo.
Propad 6 desetletij stare letalske družbe z več kot 550-imi zaposlenimi je posledica strateških političnih in poslovnih napak. Kaj pomeni stečaj Adrie Airways za Slovenijo, za gospodarstvo in za zaposlene? Kako bo to vplivalo na brniško letališče? Kako reševati razmere in preprečiti nepotrebno škodo? Vlada odgovorov še nima, o tem se bo popoldne posvetovala koalicija, tuje letalske družbe pa že iščejo svoje poslovne priložnosti. O vsem tem tudi v tokratni oddaji z Majo Derčar.
Avstrijski volilci so se po izbruhu afere Ibiza in posledičnem razpadu vladne koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki včeraj odpravili na predčasne volitve. Na katero stran se je nagnila politična tehtnica? V Studiu ob 17-ih bo Blaž Ermenc z gosti analiziral volilni izid in preveril, kaj ta pomeni za slovensko manjšino in za slovensko-avstrijske odnose.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Kaj je sonaravno gospodarjenje z gozdom? Ali je zaraščanje Slovenije, ki se bliža 60-im odstotkom poraščenosti z gozdom, dobro ali slabo? Kdo ali kaj ogroža evropske gozdove in kako se lahko v prihodnje temu izognemo? Na vprašanja Karin Potočnik bodo odgovarjali Jurij Diaci z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Anton Lesnik, predsednik Pro Silve, in Jože Prah z Zavoda za gozdove.
Ta hip v domovih za starejše ni niti enega prostega mesta. Zasedenih je vseh približno 20 tisoč mest in država v več kot desetletju na področju oskrbe starejših, ki potrebujejo pomoč, ni storila nič. Domovi se ne gradijo, podeljenih je bilo nekaj koncesij zasebnikom, pri katerih je oskrba precej dražja, tudi oskrba na domu je težko dostopna in draga. V družini se pojavi največja stiska, ko je treba poskrbeti za bližnjega. Smo prezrli najštevilnejšo populacijo in pozabili nanjo? Sploh vemo, kako živi? Ima država kakšno vizijo glede staranja prebivalstva?
Dober teden dni pred začetkom novega študijskega leta so izbruhnili očitki o nesmotrni porabi javnega denarja na Univerzi v Mariboru. Tudi o tem s študenti iz Ljubljane, Maribora in Kopra ter s predstavnikom ministrstva za izobraževanje. Predvsem pa o položaju študentov. Kaj jih ob pomanjkanju subvencioniranih namestitev v Ljubljani in Kopru še žuli? Kaj menijo o kakovosti in izbirnosti študija? Zakaj ne izkoristijo v večjem obsegu možnost študijskih izmenjav v tujini?
Nova italijanska vlada je umaknila prepoved vplutja humanitarnim ladjam, ki v Sredozemlju rešujejo begunce, potem ko so nekatere druge evropske države izrazile pripravljenost, da jih sprejmejo. Rešitev glede prerazporejanja rešenih ljudi bo tema evropskih notranjih ministrov na srečanju na Malti. Število migrantov v Italiji se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšalo, na grških otokih in v Španiji pa se znova povečuje. Turčija pa je Uniji znova zagrozila z odprtjem meje za begunce. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Ali se bančni sistem, kot ga poznamo stoletja, obrača na glavo? Evropska centralna banka znižuje že tako negativne obrestne mere, nekaj evropskih bank ponuja posojila po 0-odstotni obrestni meri, vse več je bankirjev, ki razmišljajo o uvedbi ležarin tudi za fizične osebe. Kaj bi takšna odločitev pomenila za slovenske varčevalce, ki imajo v bankah naloženih kar 20 milijard prihrankov? O vsem tem Urška Jereb in gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A
Vlada potrjuje proračuna za prihodnji dve leti z največjo proračunsko porabo doslej. Gospodarske napovedi so slabše, zato morajo ministri nekoliko oklestiti apetite. Odprtih je še veliko vprašanj od davčne reforme, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do pokojninskih sprememb. Bo za vse to sploh dovolj denarja? Kateri so prednostni projekti manjšinske vlade?
Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije?
Neveljaven email naslov