Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po desetih letih je, kot kaže, pred vrati nova gospodarska kriza. Vprašanje ni več, ali recesija bo, ampak kdaj bo. Največ skrbi vzbujajo zunanjetrgovinske vojne, nejasen razplet brexita in stopnjevanje protekcionizma. Tudi slovenska proizvodna podjetja že opozarjajo na upadanje naročil in zniževanje cen surovin. Kako pa so pripravljena na poslabšanje razmer in kaj sploh lahko storijo za ohranitev naložb in prodaje, voditeljica Urška Jereb in gostje:
predsednica svetovnega združenja nabavnikov Marina Lindič, direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Adrijana Brezigar Masten in direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič.
Naročila se zmanjšujejo, kako se pripravljajo v slovenskih podjetjih
Po desetih letih je, kot kaže, pred vrati nova gospodarska kriza. Vprašanje ni več, ali recesija bo, ampak kdaj bo. Največ skrbi vzbujajo zunanjetrgovinske vojne, nejasen razplet brexita in stopnjevanje protekcionizma. Tudi slovenska proizvodna podjetja že opozarjajo na upadanje naročil in zniževanje cen surovin. Kako pa so pripravljena na poslabšanje razmer in kaj sploh lahko storijo za ohranitev naložb in prodaje, voditeljica Urška Jereb in gostje:
Predsednica svetovnega združenja nabavnikov Marina Lindič, direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra na Banki Slovenije Arjana Brezigar Masten in direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič.
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po desetih letih je, kot kaže, pred vrati nova gospodarska kriza. Vprašanje ni več, ali recesija bo, ampak kdaj bo. Največ skrbi vzbujajo zunanjetrgovinske vojne, nejasen razplet brexita in stopnjevanje protekcionizma. Tudi slovenska proizvodna podjetja že opozarjajo na upadanje naročil in zniževanje cen surovin. Kako pa so pripravljena na poslabšanje razmer in kaj sploh lahko storijo za ohranitev naložb in prodaje, voditeljica Urška Jereb in gostje:
predsednica svetovnega združenja nabavnikov Marina Lindič, direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Adrijana Brezigar Masten in direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič.
Naročila se zmanjšujejo, kako se pripravljajo v slovenskih podjetjih
Po desetih letih je, kot kaže, pred vrati nova gospodarska kriza. Vprašanje ni več, ali recesija bo, ampak kdaj bo. Največ skrbi vzbujajo zunanjetrgovinske vojne, nejasen razplet brexita in stopnjevanje protekcionizma. Tudi slovenska proizvodna podjetja že opozarjajo na upadanje naročil in zniževanje cen surovin. Kako pa so pripravljena na poslabšanje razmer in kaj sploh lahko storijo za ohranitev naložb in prodaje, voditeljica Urška Jereb in gostje:
Predsednica svetovnega združenja nabavnikov Marina Lindič, direktor Hidrie Iztok Seljak, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra na Banki Slovenije Arjana Brezigar Masten in direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič.
Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Mnenje pravobranilca bomo preučili v Studiu ob 17 h. Ob tem pa tudi, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Gostje: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, nekdanja veleposlanica Slovenije na Hrvaškem - prof. dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede - Drago Balažič, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba
Več kot 122 milijonov evrov je parlament s posebnim zakonom obljubil kulturi. A gre za sedem let in sedem različnih programov – od gradov, umetnin in knjižnic do slovenščine in starih domačih celovečercev. Špela Kožar se z gosti Studia ob 17-ih sprašuje, ali bo tokratni kulturni evro kaj bolj učinkovit kot njegovi trije predhodniki, ki so bili uresničeni zgolj tretjinsko. Gostje: - državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, - predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, - direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar - gradoslovec Igor Sapač.
Upravljalci hitijo z umetnim zasneževanjem, ki v večjih središčih stane do 200 tisoč evrov na sezono. Niti to zimo ne bo novih žičnic, saj ni denarja. Nova žičnica stane od 5 do 7 milijonov evrov. Upravljalci so enotni, da ne bo šlo brez pomoči države, zato si veliko obetajo od spremembe zakona o žičnicah, ki bi te uvrstil v javno infrastrukturo. To bi omogočilo sofinanciranje dejavnosti, kar v drugih državah, ki so prepoznale pomen smučarskega turizma, velja že vrsto let. O tem voditeljica Aljana Jocif z dopisniki in gosti: – predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič, – direktor RTC Krvavec Janez Janša, – državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar – predstavnik ministrstva za infrastrukturo.
Zakaj se v zadnjem času pogovarjamo o skupni odgovornosti za obstoj in razvoj kakovostnega novinarstva? V tokratnem Studiu ob sedemnajstih bodo o pomenu, sedanjosti in prihodnosti novinarstva razmišljali ugledni poznavalci medijskih razmer, med katerimi je tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, ki je prepričana, da je novinarstvo potrebno za javno blaginjo. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Za nami je desetletje izjemne vročine, taljenja ledu in rekordno visokih gladin morij, ki jih povzročajo toplogredni plini, posledica dejavnosti človeštva. Če bomo tako nadaljevali, se bo do konca stoletja povprečna globalna temperatura zvišala za več kot 3 stopinje – kar bi pomenilo konec življenja, kot ga poznamo. V teh okoliščinah v Madridu poteka konference Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ali gre v pravo smer in dovolj hitro, s Špelo Novak in gosti v Studiu ob 17 h: - Minister za okolje in prostor Simon Zajc, - Klimatologinja doktorica Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete, - Strokovna sodelavka nevladne organizacije Focus, društva za sonaraven razvoj, Barbara Kvac, - Okoljski novinar in komentator Tomaž Gerden.
Kaj prinaša dvodnevno srečanje voditeljev članic Nata v Londonu, ki je tudi sklepno dejanje praznovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve zveze? Ta pregovorno velja za »najboljše in najdaljše zavezništvo«. Kakšni so dozdajšnji rezultati, zlasti pa varnostni, organizacijski, konceptualni in navsezadnje tudi finančni izzivi za prihodnost? O tem Katja Geršak, Anton Bebler, Vladimir Prebilič in Igor Jurič v Studiu ob 17.00. Z njimi se bo pogovarjal Miha Lampreht.
Znanje je moč. V našem prostoru vrhunsko znanje že natanko 100 let širi ljubljanska univerza. Prva in največja v Sloveniji. Kako je Univerza v Ljubljani vplivala na razvoj naroda, družbe in države; kakšni so pogoji za delovanje univerze danes in kako naj se prilagodi prihodnjim tehnološkim in družbenim izzivom v tokratnem Studiu ob 17ih pojasnjujejo voditeljica Nina Slaček in gostje: - rektor Igor Papič - zgodovinar Aleš Gabrič - sociolog Gorazd Kovačič - dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič
Na predvečer obravnave slovenske tožbe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran osvetljujemo ozadje in posledice spora. Slovenija pred sodiščem Unije v Luksemburgu dokazuje, da je delegiran akt nezakonit in da njegova uporaba povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Kaj se je v tem obdobju zgodilo na vinskem trgu pri nas in na Hrvaškem? Kdo izvaja nadzor nad shemami, ki ščitijo poreklo živil in proizvodov? Kaj zaščita pomeni potrošnikom? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle ter dopisniki in gosti: - generalni direktor Direktorata za hrano in ribištvo dr. Bojan Pahor - direktor Vinakras Marjan Colja - predsednik Konzorcija za teran Boris Lisjak
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, se je v zadnjih petih letih povečalo. Letno število izdanih naslovov se je v tem obdobju zmanjšalo za skoraj tisoč oziroma za slabo petino. Rezultati šeste raziskave Knjiga in bralci kažejo, da je v Sloveniji kar 43 odstotkov nebralcev – to je toliko kot pred 40 leti. Ali Slovenci torej izdamo preveč knjig, se v tokratnem Studiu ob 17-ih sprašuje Blaž Mazi z gosti. Gosti: Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Kako spodbuditi mlade k aktivnemu državljanstvu, da bi se na primer udeleževali volitev in da bi kritično razmišljali o dogajanju v družbi? Mednarodne raziskave namreč razgrinjajo, da so naši učenci sicer dobro poučeni o državljanstvu, a hkrati ne želijo aktivno sodelovati v družbenem in političnem življenju. Bo ta razkorak med teorijo in prakso zmanjšal nov predmet v srednjih šolah, poimenovan »aktivno državljanstvo«? Ravnatelji so mu že odrekli podporo. Kako naprej, o tem voditeljica Nataša Lang in gosti z ministrstva za šolstvo, Klavija Šipuš z zavoda za šolstvo in ravnatelj I. gimnazije Maribor Herman Pušnik.
So izdelki, ki vsebujejo izvleček kanabinoida CBD, prepovedani? Med proizvajalci, predelovalci in tudi uporabniki je precej zmede. Inšpektorji so na terenu, ukrepov in navodil pa še ni. Tudi v Evropi je praksa povsem neenotna. Naša država zdaj prepoveduje te izdelke, potem ko jih je Evropska komisija v začetku leta uvrstila v katalog novih živil. Zakaj? Kakšne bodo posledice, pa tudi, kako (ne)varna je uporaba teh izdelkov, v današnjem Studiu ob sedemnajstih s Snežano Ilijaš.
Trideset let je minilo od grožnje tedanjega Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo z načrtovanim zborovanjem v središču Ljubljane. Tako imenovani Miting resnice naj bi slovenski javnosti odprl oči, v resnici pa je šlo za poskus, da bi zavrli ali celo ustavili razvoj demokratičnih procesov v Sloveniji in poznejše prve svobodne volitve. Republiško vodstvo se je temu uprlo, takratna milica pa je odločno stopila v bran slovenskim političnim interesom. O tem v tokratni oddaji s Stanetom Kocutarjem udeleženci tedanjih dogodkov. Tudi o širšem zgodovinskem ozadju preprečenega mitinga resnice, ki naj bi bil prvega decembra 1989 v Ljubljani. Gostje: dr. Tomaž Čas, leta 1989 poveljnik Posebne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve Pavle Čelik, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Ljubljana Borut Likar, leta 1989 načelnik Inšpektorata milice Uprave javne varnosti Novo mesto dr. Jure Gašparič, direktor Inštituta za novejšo zgodovino
Iran so pred dnevi zajeli najhujši nemiri po 10-ih letih. Kaplja čez rob, ki je pognala protestnike na ulice, je bila podražitev goriva. Prebivalci islamske republike se pritožujejo nad vse slabšimi življenjskimi razmerami, ki so tudi posledica ameriških ukrepov, toda režim v Teheranu ostaja trdno na oblasti. Več o razmerah v Iranu, pa tudi v bližnjevzhodni regiji, ter o pomenu za širša geopolitična razmerja v tokratnem Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc z gosti. - prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič - vodja sektorja za strateške študije in analize zunanjem ministrstvu, Stanislav Raščan - novinar in publicist Boštjan Videmšek - naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl
Nove tehnologije hitro spreminjajo svet. Motor razvoja, na katerega v Sloveniji velikokrat pozabljamo, so znanstvena odkritja. Delo letošnjih Zoisovih nagrajencev kaže, da so vrhunski dosežki mogoči tudi v finančno neprijaznih slovenskih razmerah. A koliko časa še? Postavlja se tudi vprašanje, ali izrazita premoč naravoslovno-tehniških ved, ki se kaže tudi ob izboru letos nagrajenih področij, zagotavlja vse potrebno za nadaljnji razvoj. O vrhunski znanosti in njenih učinkih v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Nina Slaček in nagrajenci: - pravnica akademikinja zasluž. prof. dr. Alenka Šelih, - fizik prof. dr. Denis Arčon s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan, - prof. dr. Matevž Dular s fakultete za strojništvo, - prof. dr. Jurij Lah s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in - prof. dr. Boštjan Brešar s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru
Zaradi splošnega pompa, povezanega z migracijami, smo priče samoorganiziranju skupin, ki želijo prevzemati monopol države in igrati vlogo nekakšnih vaških straž. Po skoraj enem letu je država vendarle ugotovila, da ne gre za nekakšno sprevrženo taborništvo, temveč za zelo nalezljive zamisli, ki utegnejo že jutri postati strašljive. Gre pri vsem tem za varnostni ali bolj politično-propagandni projekt? O tem se bo v tokratni oddaji spraševal voditelj Robert Škrjanc. Gosti so: - Andrej Rupnik, nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), - dr. Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede, - dr. Iztok Prezelj – Fakulteta za družbene vede, katedra za obramboslovje in - dr. Damir Črnčec, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za področje nacionalne varnosti
Slovenija velja za državo, v kateri sta položaj otrok in kakovost njihovega življenja na visoki ravni, a še vedno 45 tisoč otrok živi pod pragom revščine, prav tako državo pestijo slaba mreža strokovne pomoči za otroke v duševni stiski, niz drugih težav na področju zdravstva ter težave z romskimi otroki pri zagotavljanju njihovega dostopa do vode, elektrike in izobraževanja, kršene so tudi pravice otrok migrantov brez spremstva. Zakaj Slovenija ne najde rešitev tudi za najranljivejše skupine otrok in kakšna je vloga konvencije danes? O tem Špela Šebenik v ločenem pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, gosti v studiu pa bodo: - Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, - Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije in - Tomaž Bergoč, direktor Unicefa Slovenije.
Novih priložnosti na trgu dela je za iskalce zaposlitve veliko, enako velja tudi za zaposlitve brezposelnih, je slišati z Zavoda za zaposlovanje. Zvišuje se povpraševanje po visoko izobraženih, vse več je tudi zaposlitev za nedoločen čas. Če je to dobra novica za brezposelne, pa imajo delodajalci z iskanjem kadra težave že nekaj let. Kako jih rešujejo in kako lahko pri tem pomaga država? Odgovarjali bodo gostje Urške Valjavec v Studiu ob 17-ih: - državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, - direktorica UMAR-ja Maja Bednaš, - regionalna HR-direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini in - izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković.
Napoved: Je pitna voda za 300 tisoč Ljubljančanov ogrožena? Graditev Kanalizacijskega voda C0 (C nič) , v katerem se bo kanalizacija iz Vodic in Medvod pretakala do čistilne naprave v Zalogu, se nadaljuje in poteka tudi čez vodovarstvenega območja. Lahko cevi z zaščitnimi sloji v resnici popolnoma preprečijo odtekanje fekalij v pitno vodo? Zakaj MOL ni pripravljen spremeniti trase? Kako je z gradbenimi dovoljenji, zakaj ni bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje, lahko sploh še kaj zaustavi graditev kanalizacije čez vodovarstveno območje? O tem Alenka Terlep z gosti.
Francoski predsednik je te dni na polovici svojega mandata. Sprememb družbe, politike in gospodarstva se je Emmanuel Macron z vizijo, mladostjo in vnemo lotil takoj, ko se je z 39-imi leti vselil v Elizejsko palačo. Revizijo njegovih dosežkov in spodrsljajev ne le na francoskih tleh, ampak tudi v Evropski uniji in širše v svetu, bomo opravili v tokratnem Studiu ob 17-ih, v katerega je voditelj Luka Robida povabil novinarsko kolegico Mimi Podkrižnik, filozofa Igorja Pribca in ekonomista Jana Grobovška.
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ugotavljamo, da zdaj očitno ni več vprašanje, ali bomo v ustavo zapisali nov člen o slovenskem znakovnem jeziku, ampak kdaj in kako bomo to storili. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je predlagala nov člen 65a, s katerim bi ga priznali kot avtohton jezik. Kako uspešna so ta prizadevanja, kaj bi gluhi pridobili s tem in kako je potekalo raziskovanje slovenskega znakovnega jezika, ki je prineslo tudi prvo priročno videoslovnico z vsemi zakonitostmi tega jezika, Petra Medved in gosti: - vodja službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo Marko Jenšterle, - sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart, - idejni vodja projekta Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika jezikoslovec doktor Matic Pavlič - gluha novinarka na Spletni televiziji ter napovedovalka v oddaji Prisluhnimo tišini Valerija Škof. Njen govor in celotno oddajo tolmači tolmačka za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak.
Neveljaven email naslov