Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.
Ugotovitve so pomembne tudi pri pisanju bele knjige v šolstvu
Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.
Ugotovitve so pomembne tudi pri pisanju bele knjige v šolstvu
Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu. Po mnenju Evropske komisije naj bi ta uredba odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in zagotavljala odprt in nevtralen internet. Strokovnjaki pa pravijo ravno nasprotno. Cene gostovanj se ne bodo bistveno znižale, nevtralnost interneta pa je s to uredbo razvrednotena oziroma je ni več. Zakaj je nevtralnost interneta pomembna? Kako bodo njeno izgubo občutili uporabniki in podjetja, ki ponujajo internetne vsebine? Ali bomo zaradi uredbe morali spremeniti našo zakonodajo, ki nevtralnost interneta določa bistveno strožje? Ali je internet, kot smo ga poznali, res mrtev? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Gostje: glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič, predsednik sveta za elektronske komunikacije doktor Dušan Caf in aktivist Domen Savič.
V Vatikanu se je končala odmevna sinoda o družini. Škofje in kardinali z vseh celin so iskali poti, kako naj Katoliška cerkev odgovarja na izzive časa ter se približa tudi ločenim, neporočenim in istospolnim parom. Je v sklepnem dokumentu prevladala dogma ali usmiljenje, ki ga vedno znova poudarja papež Frančišek? O sinodi v tokratnem Studiu ob 17-ih, katerega gost bo tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Voditelj Boštjan Debevec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred nami so jesenske počitnice, torej čas za nekaj oddiha od šole, čas za gibanje, izlete v naravo, športne dejavnosti. In prav gotovo tudi za tek, saj bo ta vikend Ljubljana postala tekaško središče. Lanskega ljubljanskega maratona se je udeležilo več kot 26 tisoč udeležencev, med njimi je bilo več kot 7 tisoč otrok in mladostnikov, številke pa bodo letos na 20. Ljubljanskem maratonu najbrž še višje. A medtem ko opažamo vedno večje število udeležencev maratona, strokovnjaki opozarjajo, da je telesno dovolj aktivnih le 20 odstotkov mladih, skrb vzbujajoči pa so pri mladih tudi trendi debelosti in preživljanja časa v sedečem položaju. Zakaj bi nas moralo to skrbeti? Kje lahko iščemo vzroke za te negativne trende, kje rešitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.
Velikih napovedanih infrastrukturnih projektov, kot je graditev drugega železniškega tira Divača-Koper, ni, končujejo se tudi tisti, ki so jih sofinancirali z evropskimi sredstvi. Gradbeništvo se nikakor ne more izvleči iz težav, ki jih je prinesla svetovna gospodarska in finančna kriza. Vrednost opravljenih del se še naprej zmanjšuje, prav tako število izdanih gradbenih dovoljenj. O težavah gradbeništva in napovedih za prihodnost v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljem Milanom Trobičem.
Vse bolj je jasno, da nam begunska kriza počasi uhaja izpod nadzora. Zbirni centri pokajo po šivih, na mejah pa migranti zaradi čakanja postajajo vse bolj nestrpni. Policiji bo pomagala vojska, za kar je že dano politično soglasje. Toda ali bo to dovolj ob dejstvu, da nam hrvaška stran nenapovedano pošilja vedno nove begunce, Avstrija in Nemčija pa vse bolj jasno nakazujeta, da bosta začeli zapirati meje? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»V primeru Sava smrdi po korupciji,« je po vrnitvi na Švedsko izjavil nekdanji prvi nadzornik slabe banke Lars Nyberg. Začuden je, kako je Savi uspelo, da jo je vlada uvrstila na seznam pomembnih naložb. Slaba banka jo je hotela kot neubogljivo dolžnico stisniti v kot in ji zapleniti hotele, naletela pa je celo na odpor politike. Bo ta na koncu rešila Savo? Je morda bolje, da se Savo zaradi njenih turističnih zmogljivosti izvzame iz slabe banke in jo vključi v Slovenski državni holding in Kad? Kaj bi bilo bolje za razvoj hotelov in turizma pri nas? Studio ob 17-ih tokrat pripravlja Maja Derčar.
Jutri bo v osmih mestih vseslovenski shod kmetov. Kmetje so na dnu, saj so odkupne cene pridelkov in izdelkov razvrednotile njihovo delo – v enem letu so se znižale za najmanj četrtino. S protestom želijo pridelovalci hrane opozoriti javnost na neskladna razmerja v verigi preskrbe s hrano, na spoštovanje domače hrane, pa tudi na pomen kmetijstva pri ohranjanju poseljenosti podeželja. Kdo in kako jim lahko pomaga in koliko si lahko pomagajo sami, boste slišali v Studiu ob 17-h. Voditeljica bo Lidija Kosi.
V Mariboru se danes začenja 50. jubilejno Borštnikovo srečanje, najuglednejši in najpomembnejši slovenski gledališki festival. V oddaji Studio ob 17-ih se bomo na kratko ozrli v njegovo zgodovino, se zaustavili pri tekmovalnem in spremljevalnem programu in izpostavili nekaj vprašanj, ki so se porodila ob selektorskem procesu. Voditeljica Saša Rakef.
Plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu ostajajo neznanka, proračun za prihodnje je tudi zato še odprt. Vlada ponuja zgolj napredovanja, sindikati nasprotno zahtevajo, naj izpolni obljubljeno in sprosti varčevalne ukrepe. Kaj čaka 158 tisoč javnih uslužbencev; kakšne bodo njihove osnovne plače, kolikšen regres … Tudi o tem – s pogajalci in ekonomistom – v Studiu ob 17-ih.
Letos mineva 95 let od koroškega plebiscita, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Po njem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji in odprlo se je poglavje težavnega oblikovanja odnosa med slovensko manjšino in nemško večino, pa tudi povezav z matičnim narodom, ki je zaživel v novi državi. A kot ugotavljajo sogovorniki, ki jih je pred mikrofon povabil tokratni voditelj Studia ob 17-ih Lojze Kos, se po desetletjih odpora do slovenske manjšine časi vendarle spreminjajo.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tvorcev snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki z izdelovanjem certificiranih rokodelskih izdelkov ohranjajo tradicionalne obrti, veščine in znanja, ne gre enačiti z drugimi obrtniki. Zakaj jih vse več razmišlja o opustitvi dejavnosti, kakšne težave imajo tisti, ki vztrajajo, in katere rešitve predlagajo, se ob koncu rokodelskega festivala v Ljubljani in ob jubilejni, 20-ti bienalni razstavi domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu sprašujemo v tokratnem Studiu ob 17h.
Nov sistem upravljanja z državnimi gozdovi je eden od večjih projektov te vlade. Ustanoviti namerava državno podjetje, ki bo upravljalo z več kot 200 tisoč hektarji državnih gozdov. To zdaj počne Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Nova družba bi poleg velikega premoženja prevzela tudi obveznosti Sklada, kot so nesorazmerno porazdeljena plačila občinam in vse večje obveznosti iz denacionalizacijskih zahtevkov. Kako so na iztek koncesijskih pogodb pripravljena gozdarska podjetja in ali bo državni les bolj dostopen za lesnopredelovalne obrate; pa tudi o zadržkih, ki so spremljali oblikovanje zakona, v Studiu ob 17h.
Je zaskrbljenost kulturnikov nad kleščenjem proračunskega denarja za kulturo v prihodnjem letu utemeljena? Ali sredstva za produkcijo res ne bodo okrnjena? Kakšna bo sistemska ureditev, kakšen bo položaj kulturnih ustvarjalcev – o tem v današnjem Arsovem forumu in Studiu ob 17ih. Voditelj bo Vlado Motnikar.
Odmevno razkritje, da so nam Američani in Nemci prisluškovali in da je prisluškovanje drug drugemu postalo tako rekoč nekakšna stalnica, slovenske politike očitno ne vznemirja preveč. Stroka pa poudarja, da je zasebnost samo še iluzija. Kaj torej lahko storimo, da jo zavarujemo in da ne postanemo družba, v kateri je le redkim mar, kdo nas nadzoruje in kako to počne? Odgovori na to sledijo v oddaji Studio ob 17ih.
Sporne in vrtoglavo visoke plače in nagrade v slabi banki so razburile javnost. Kako so sicer urejeni prejemki vodilnih v podjetjih z državnim lastništvom; kaj bi bilo treba spremeniti; je čas, da se jih prilagodi plačam v preostalem delu gospodarstva? Je tako imenovani Lahovnikov zakon odveč ali koristen pri zaviranju prevelikih apetitov po državnem denarju? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
V sirski konflikt se je z bombardiranjem protirežimskih sil aktivno vpletla še Rusija. Režim v Damasku je to pozdravil, mednarodna koalicija pod vodstvom Združenih držav Amerike pa opozarja na pasti ruskega početja. Kaj to pomeni za razpletanje sirskega klopčiča in razmerja sil na Bližnjem vzhodu? Ali lahko rusko posredovanje sproži konflikt širših razsežnosti? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.
Neveljaven email naslov