Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, avtor Luka Robida, naši dopisniki in drugi izbrani gostje.
Koronavirus po svetu
Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, z avtorjem Luko Robida naši dopisniki in drugi izbrani gostje.
4595 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, avtor Luka Robida, naši dopisniki in drugi izbrani gostje.
Koronavirus po svetu
Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, z avtorjem Luko Robida naši dopisniki in drugi izbrani gostje.
V Studiu ob 17-ih smo za danes pripravili soočenje predstavnikov vseh novih političnih strank pred volitvami v državni zbor 13-ega julija. Vprašali jih bomo med drugim, kaj prodati in česa ne, da bo država pridobila nujen denar; čigave plače razbremeniti, če sploh; ali smo že na točki, ko je varčevanje postalo nedostojno, in v kakšni družbi živimo. V današnjem soočenju na Radiu Slovenija z voditeljema Niko Benedik in Tomažem Celestino.
Evropska unija na vodilne položaje dobiva nove, a že znane obraze. Predsednik Evropskega parlamenta bo, kot kaže, tudi v prihodnjih dveh letih in pol Martin Schulz. Precej bolj oster je bil boj za predsednika Evropske komisije. Nazadnje je to vendarle postal Jean-Claude Juncker. Unijo v prihodnjih tednih čaka oblikovanje ekipe komisarjev, nato pa tudi menjave na drugih vodilnih mestih. Ob tem pa se še vedno spopada z gospodarsko in socialno krizo v nekaterih članicah ter oboroženim spopadom na vzhodni meji. O vsem tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.
V Studiu ob 17-ih vam bomo danes pripravili prvo soočenje predstavnikov parlamentarnih strank pred volitvami v državni zbor 13-ega julija. Spraševali jih bomo, kako vidijo Slovenijo kot socialno državo, kakšno zdravstvo, šolstvo in javni sektor nam lahko obljubijo in seveda kako. V današnjem Soočenju na Radiu Slovenija z voditeljicama Heleno Lovinčič in Alenko Terlep!
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ustava v vsebinskem smislu obstaja že odkar obstaja država. Kot poseben pravni in politični dokument pa je ustava značilnost novejših držav. Veljavna slovenska ustava je prva in do zdaj edina ustava samostojne slovenske države. Njen nastanek in sprejem je tesno povezan s slovensko osamosvojitvijo in utemeljuje našo državnost. Vendar ustava ni nedotakljiva in statična materija, ustavnopravni razvoj poteka tako skozi neposredne spremembe členov ustave, in morda še bolj z interpretacijami in odločitvami ustavnega sodišča. Kako je ustava v dobrih dveh desetletjih samostojnosti izpolnila svojo pravno, socialno, gospodarsko in ekološko funkcijo? Smo Slovenci ponotranjili temeljna ustavna načela? Ali naš ustavnopravni okvir omogoča preboj iz krize? O tem v Studiu ob 17h na Dan slovenske državnosti.
Islamski skrajneži iz skupine ISIL so v minulih dveh tednih zavzeli velik del Iraka in se močno približali njihovemu končnemu cilju, Bagdadu. Iraška vojska v sunitskem delu države je razpadla, oblasti v Bagdadu pa še vedno iščejo pravi odgovor za zaustavitev skrajnežev, ki so se jim medtem pridružili številni nezadovoljni suniti. Irak razpada na tri dele. Kako se je vse to lahko zgodilo? In kako tamkajšnje razmere vplivajo na konflikt v sosednji Siriji in na celotno bližnjevzhodno regijo? Več o razmerah v Iraku v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Polovica slovenskih podjetij, približno 10 do 13 tisoč, jih je prezadolženih, od teh kar četrtina ekstremno zadolženih. In za krepkejšo gospodarsko rast je ta podjetja, ki predstavljajo približno tretjino celotne dodane vrednosti, izvoza in delovnih mest, nujno razdolžiti ter se hkrati osredotočiti na rast njihovih zdravih jeder. Kako to storiti, do kod sega vloga bank pri tem ter kolikšna je odgovornost uprav in lastnikov za finančno in poslovno prestrukturiranje, v današnji oddaji Studio ob 17h z gosti in voditeljico Urško Jereb Brankovič .
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pomurje, ki ga promovirajo kot regijo poslovnih priložnosti, je v minulih petih letih izgubilo več kot 4 tisoč delovnih mest, po vnovičnem stečaju tekstilno-oblačilnega podjetja Mura bo spet brez zaposlitve vsak peti aktivni Prekmurec ali Prlek. Čeprav se je v omenjenem obdobju število tujih naložb v Pomurju zvišalo kar za 90 odstotkov, je dela, zlasti pa zaslužka za ljudi premalo. Številni zato romajo s trebuhom za kruhom čez mejo, nekateri pa po pomoč na center za socialno delo ali k humanitarnim organizacijam. Kakšna je socialno-ekonomska slika Pomurja in kakšna bi lahko bila - o tem v današnjem Studiu ob 17-ih iz našega dopisništva v Murski Soboti z Lidijo Kosi.
Konec junija se izteče še en podaljšan rok, v katerem naj bi Agrokor od bank končno kupil 53-odstotni delež v Mercatorju. Bo vlada do konca le opazovala to prodajo ali bo zavzela kakšno stališče do vprašanja, ali je ta prodaja res smiselna za slovensko gospodarstvo? Je za Mercator vendarle še kakšna druga možnost? Bi lahko banke, ki smo jih davkoplačevalci dokapitalizirali z milijardami evrov, svoje deleže namesto Agrokorju prodale kupcem in zaposlenim? Bi bila potrošniško-delavska kooperativa boljša za razvoj Mercatorja, kot da ga prodamo Hrvatom? O tem se bomo danes pogovarjali v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simeona Rogelj.
Neveljaven email naslov