Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Športni svet je zastal. V kakšnem položaju so se znašli klubi, zveze in slovenski športniki? Skupni imenovalec hipnega stanja je nepripravljenost okolja in tudi športne sfere na razmere, ki vladajo v svetu
Vse tematike smo prepletali z gostom, tudi z njim na daljavo, Blažem Perkom, prvim operativcem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Težavo, ki jo lahko ob prestavitvi in odpovedi tekmovanj zrcalimo na vse športne panoge, povzema predsednik Evropske odbojkarske zveze Aleksandar Boričič, ki se je najprej dotaknil položaja pred enim tednom, ko so si odpovedi sledile iz ure v uro.
“To ni problem športa, to je svetovni zdravstveni problem. Marsikatera zveza se v prvem trenutku ni najbolje znašla. Odzvale so se na podlagi izkušenj, ki pa jih ni bilo veliko. Še vedno je premalo komunikacije, predvsem med državami. Problem je velik, nastala je velika zmeda. Razmere krepko presegajo šport. Ogroženi so ljudje.” – Aleksandar Borčič
Največji izziv športnih organizacij in zvez bo prilagoditev pravilnikov, da bodo v prihodnje pripravljene na podobne okoliščine.
Olimpijske igre utegnejo biti torej v primeru izvedbe prikrajšane za nastope nekaterih največjih športnih zvezdnikov, sprašujemo se, kakšne igre bodo to brez rekordov, brez največjih imen.
“Pri tej odločitvi bomo poslušali Svetovno zdravstveno organizacijo. Naši ljudje imajo z njenimi strokovnjaki vsak teden sestanke. Nasvete bomo upoštevali.” – Thomas Bach
Še vedno upamo, da bodo na igrah slovenski rokometaši, kvalifikacijski turnir za igre so jim za zdaj prestavili. V Franciji lahko klubi izkoristijo subvencioniranje športnikov, ki so na čakanju, v Nemčiji naj bi država priskočila na pomoč športu in klubom.
“Te težke okoliščine nogometa ne bodo niti končale niti ga ne bodo pokončale. Prišli bomo nazaj. Zdaj naj se ljudje malo odpočijejo od nogometa, potem pa prihajajo nove, zanimive tekme in življenje bo kmalu spet normalno. Jaz sem prepričan.” – Aleksander Čeferin
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Športni svet je zastal. V kakšnem položaju so se znašli klubi, zveze in slovenski športniki? Skupni imenovalec hipnega stanja je nepripravljenost okolja in tudi športne sfere na razmere, ki vladajo v svetu
Vse tematike smo prepletali z gostom, tudi z njim na daljavo, Blažem Perkom, prvim operativcem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Težavo, ki jo lahko ob prestavitvi in odpovedi tekmovanj zrcalimo na vse športne panoge, povzema predsednik Evropske odbojkarske zveze Aleksandar Boričič, ki se je najprej dotaknil položaja pred enim tednom, ko so si odpovedi sledile iz ure v uro.
“To ni problem športa, to je svetovni zdravstveni problem. Marsikatera zveza se v prvem trenutku ni najbolje znašla. Odzvale so se na podlagi izkušenj, ki pa jih ni bilo veliko. Še vedno je premalo komunikacije, predvsem med državami. Problem je velik, nastala je velika zmeda. Razmere krepko presegajo šport. Ogroženi so ljudje.” – Aleksandar Borčič
Največji izziv športnih organizacij in zvez bo prilagoditev pravilnikov, da bodo v prihodnje pripravljene na podobne okoliščine.
Olimpijske igre utegnejo biti torej v primeru izvedbe prikrajšane za nastope nekaterih največjih športnih zvezdnikov, sprašujemo se, kakšne igre bodo to brez rekordov, brez največjih imen.
“Pri tej odločitvi bomo poslušali Svetovno zdravstveno organizacijo. Naši ljudje imajo z njenimi strokovnjaki vsak teden sestanke. Nasvete bomo upoštevali.” – Thomas Bach
Še vedno upamo, da bodo na igrah slovenski rokometaši, kvalifikacijski turnir za igre so jim za zdaj prestavili. V Franciji lahko klubi izkoristijo subvencioniranje športnikov, ki so na čakanju, v Nemčiji naj bi država priskočila na pomoč športu in klubom.
“Te težke okoliščine nogometa ne bodo niti končale niti ga ne bodo pokončale. Prišli bomo nazaj. Zdaj naj se ljudje malo odpočijejo od nogometa, potem pa prihajajo nove, zanimive tekme in življenje bo kmalu spet normalno. Jaz sem prepričan.” – Aleksander Čeferin
Proračun vse bolj postaja potegovanje za to, da se ne odreže preveč denarja za osnovno delovanje služb, policije, šolstva, raziskovanja in sociale. Letos je rebalans še posebej občutljiv zaradi nujnega zniževanja primanjkljaja pod tri odstotke bruto družbenega proizvoda. V današnjem Studiu ob 17-ih se bodo predstavniki vseh parlamentarnih strank opredelili do rebalansa proračuna. Komentirali pa bodo tudi najnovejše dogajanje o položaju DUTB ter tudi o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank. Politične stranke o aktualnostih z voditeljico Zdenko Bakalar v Studiu ob 17-ih
Še nekaj več kot en teden je do izteka roka za prijavo na evropska sredstva za graditev drugega železniškega tira od Kopra do Divače. Dvomi o tem, ali se bomo prijavili, so odpravljeni, ostaja temeljno vprašanje, kako najti milijardo evrov za največji infrastrukturni projekt v Sloveniji doslej. Bomo uspeli najti zasebnega vlagatelja, bomo ponudili koncesijo za tretji pomol ali prodali del Luke in Slovenskih železnic? Danes v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.
Kako je zares potekala več milijardna bančna sanacija, je bil izbris imetnikov bančnih delnic in obveznic res nujen, kdaj bomo vendarle dočakali kreditno rast podjetij in koliko bank bomo imeli ob tem času prihodnje leto? O tem v Studiu ob sedemnajstih z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, in voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Slovenci v Italiji ter Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem po več kot štirih letih končujejo doslej največji skupni projekt Jezik Lingua, vreden 3 milijone evrov, ki je sad ustvarjalnega sodelovanja obeh narodnih skupnosti na različnih področjih. O tem več v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Mirjam Muženič. V pogovoru z gosti iz vseh treh držav bo nanizala še več podobnosti in razlik med avtohtonima slovensko in italijansko narodno skupnostjo.
Spopadanje z grško dolžniško krizo je preizkusni kamen trdnosti in delovanja evropske skupnosti ter prihodnje evropske ureditve. Grčija bi morala za izpolnitev dogovorov z javnimi posojilodajalci žrtvovati kakovost življenja svojih državljanov. Temu se upirajo tudi marsikje drugje v Evropi, med drugim v Španiji in na Irskem. Bo Grčiji in preostali Evropi uspelo najti kompromis za razbremenitev dolga ali ostrih pogojev, ki jih mora helenska republika izpolnjevati v zameno za dobljena posojila? Voditelji članic Unije se te dni v Bruslju pogovarjajo tudi o tem. O pričakovanjih, dogajanju in širših odprtih vprašanjih, ki se odpirajo v zvezi z Grčijo, v četrtkovem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17h boste slišali, kako o svojem ustvarjanju razmišljata Miki Muster in Andrej Brvar, dobitnika letošnjih Prešernovih nagrad za življenjsko delo. Voditeljica Staša Grahek bo poleg njiju gostila tudi nagrajence Prešernovega sklada, ki so s svojimi umetniškimi dosežki najbolj zaznamovali slovenski kulturni prostor v minulih dveh letih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prilagodljivost, prožnost, proaktivnost ter visoka motiviranost ... te odlike iščejo sodobni delodajalci. V zameno ponujajo delo pri projektu in nizek honorar. Spremembe na trgu dela so tu - če želiš preživeti, jih moraš sprejeti. O posledicah novodobnih oblik dela in o možnih rešitvah bomo govorili v današnjem Studiu ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
Gripa polni bolnišnice in ob njenem tokratnem izbruhu se je izkazalo, da so denimo oddelki za intenzivne terapije v ljubljanskem Kliničnem centru, ki so že sicer prezasedeni, na robu zmogljivosti. Medicinske sestre so preveč obremenjene, zdaj bi jih v teh enotah potrebovali še najmanj 60. Kadrovska podhranjenost, neplačano nadurno delo - je to prava pot varčevanja? Voditeljica bo Snežana Ilijaš.
Leto dni po žledu, ki je v gozdovih in na infrastrukturi povzročil ogromno škodo, ugotavljamo, kakšne so razmere zdaj. Žledolom je poškodoval več kot polovico gozdov, še danes so neodstranjeni iglavci zelo nevarni za razvoj podlubnikov. So že odpravili zastoje pri odkupovanju lesa, bodo zloglasne prevoznice spet obvezne? Kako je sanirano elektro-omrežje, na katerem nihče ne pomni tolikšne katastrofe? Kako je z uničeno železniško progo med Pivko in Borovnico leto dni potem, v današnjem Studiu z voditeljico Jernejko Drolec.
Kje je srednja pot med svobodo govora in razžalitvijo verskih čustev? Karikature, ki so žaljive do vernikov, običajno sprožijo buren odziv. Ta pa ne izhaja le iz napetosti do svobode govora, temveč korenini tudi v zgodovinskih in idejnih konfliktih, svetovni politiki in odnosu do manjšin po svetu. Kaj je dovoljeno v imenu svobode govora in kje je meja, na kateri stoji ali pade demokratična družba? O teh odprtih vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Vladno varčevanje na račun občin se vrti predvsem okoli povprečnine. Župani si želijo, da bi bila ta 525 evrov na prebivalca, vlada predlaga nižje zneske. Ti pa bodo za predstavnike lokalne samouprave sprejemljivi le, če bo vlada ob tem znižala stroške občin. Koliko so popustile občine in kaj jim ponuja vlada? Bo ob nižjih prihodkih občin najprej trpela sociala ali bodo klestili infrastrukturne projekte? Bodo občinam odobrili dodatno zadolževanje? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s to temo, v današnjem Studiu ob 17h z voditeljem Danijem Poslekom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov