Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Športni svet je zastal. V kakšnem položaju so se znašli klubi, zveze in slovenski športniki? Skupni imenovalec hipnega stanja je nepripravljenost okolja in tudi športne sfere na razmere, ki vladajo v svetu
Vse tematike smo prepletali z gostom, tudi z njim na daljavo, Blažem Perkom, prvim operativcem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Težavo, ki jo lahko ob prestavitvi in odpovedi tekmovanj zrcalimo na vse športne panoge, povzema predsednik Evropske odbojkarske zveze Aleksandar Boričič, ki se je najprej dotaknil položaja pred enim tednom, ko so si odpovedi sledile iz ure v uro.
“To ni problem športa, to je svetovni zdravstveni problem. Marsikatera zveza se v prvem trenutku ni najbolje znašla. Odzvale so se na podlagi izkušenj, ki pa jih ni bilo veliko. Še vedno je premalo komunikacije, predvsem med državami. Problem je velik, nastala je velika zmeda. Razmere krepko presegajo šport. Ogroženi so ljudje.” – Aleksandar Borčič
Največji izziv športnih organizacij in zvez bo prilagoditev pravilnikov, da bodo v prihodnje pripravljene na podobne okoliščine.
Olimpijske igre utegnejo biti torej v primeru izvedbe prikrajšane za nastope nekaterih največjih športnih zvezdnikov, sprašujemo se, kakšne igre bodo to brez rekordov, brez največjih imen.
“Pri tej odločitvi bomo poslušali Svetovno zdravstveno organizacijo. Naši ljudje imajo z njenimi strokovnjaki vsak teden sestanke. Nasvete bomo upoštevali.” – Thomas Bach
Še vedno upamo, da bodo na igrah slovenski rokometaši, kvalifikacijski turnir za igre so jim za zdaj prestavili. V Franciji lahko klubi izkoristijo subvencioniranje športnikov, ki so na čakanju, v Nemčiji naj bi država priskočila na pomoč športu in klubom.
“Te težke okoliščine nogometa ne bodo niti končale niti ga ne bodo pokončale. Prišli bomo nazaj. Zdaj naj se ljudje malo odpočijejo od nogometa, potem pa prihajajo nove, zanimive tekme in življenje bo kmalu spet normalno. Jaz sem prepričan.” – Aleksander Čeferin
4550 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Športni svet je zastal. V kakšnem položaju so se znašli klubi, zveze in slovenski športniki? Skupni imenovalec hipnega stanja je nepripravljenost okolja in tudi športne sfere na razmere, ki vladajo v svetu
Vse tematike smo prepletali z gostom, tudi z njim na daljavo, Blažem Perkom, prvim operativcem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Težavo, ki jo lahko ob prestavitvi in odpovedi tekmovanj zrcalimo na vse športne panoge, povzema predsednik Evropske odbojkarske zveze Aleksandar Boričič, ki se je najprej dotaknil položaja pred enim tednom, ko so si odpovedi sledile iz ure v uro.
“To ni problem športa, to je svetovni zdravstveni problem. Marsikatera zveza se v prvem trenutku ni najbolje znašla. Odzvale so se na podlagi izkušenj, ki pa jih ni bilo veliko. Še vedno je premalo komunikacije, predvsem med državami. Problem je velik, nastala je velika zmeda. Razmere krepko presegajo šport. Ogroženi so ljudje.” – Aleksandar Borčič
Največji izziv športnih organizacij in zvez bo prilagoditev pravilnikov, da bodo v prihodnje pripravljene na podobne okoliščine.
Olimpijske igre utegnejo biti torej v primeru izvedbe prikrajšane za nastope nekaterih največjih športnih zvezdnikov, sprašujemo se, kakšne igre bodo to brez rekordov, brez največjih imen.
“Pri tej odločitvi bomo poslušali Svetovno zdravstveno organizacijo. Naši ljudje imajo z njenimi strokovnjaki vsak teden sestanke. Nasvete bomo upoštevali.” – Thomas Bach
Še vedno upamo, da bodo na igrah slovenski rokometaši, kvalifikacijski turnir za igre so jim za zdaj prestavili. V Franciji lahko klubi izkoristijo subvencioniranje športnikov, ki so na čakanju, v Nemčiji naj bi država priskočila na pomoč športu in klubom.
“Te težke okoliščine nogometa ne bodo niti končale niti ga ne bodo pokončale. Prišli bomo nazaj. Zdaj naj se ljudje malo odpočijejo od nogometa, potem pa prihajajo nove, zanimive tekme in življenje bo kmalu spet normalno. Jaz sem prepričan.” – Aleksander Čeferin
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Odstop ministra za okolje Jureta Lebna je sprožil precej vprašanj: komu je bil v interesu, kaj pomeni za stranko SMC in delovanje celotne vlade, kdo ga bo nasledil na tem ključnem, veliko let zapostavljenem položaju? Njegov naslednik se bo moral lotiti številnih odprtih vprašanj, od sistema zbiranja in predelave odpadkov do usode Teša in črpanja plina v Petišovcih. O političnih posledicah odstopa Lebna in odprtih strokovnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17h. Pripravljata ga Tomaž Celestina in Erna Strniša.
Kaj prinaša davčna reforma? Primež dohodnine bo popustil, višji bo neobdavčen dohodek, drugačna lestvica, nižje stopnje za tako imenovani srednji razred. Regres, trinajsta plača manj obdavčena. Od zaslužkov bo več ostalo v denarnicah, manj bo šlo državi. Ta bo primanjkljaj nadomestila z višjo obdavčitvijo dobičkov, dividend, najemnin in obresti. Več o tem v Studiu ob 17-ih. Pripravlja Zdenka Bakalar. Gosti oddaje: – minister za finance Andrej Bertoncelj – predsednik GZS Boštjan Gorjup – predsednica ZSSS Lidija Jerkič
Zdi se, da je zime nepreklicno konec. V to nas prepričujejo neobičajno visoke temperature v tem času oziroma njihovo nihanje. Uprava za zaščito in reševanje je razglasila celo veliko požarno ogroženost naravnega okolja za vso državo. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v dneh velike požarne ogroženosti izvajala poostren nadzor. Je vse to tudi posledica podnebnih sprememb? Kaj pravijo vremenoslovci in kakšna so sporočila iz lokalnih okolij?
Kakšen je rezultat večdnevnega srečanja papeža Frančiška in škofov o zaščiti mladoletnikov pred spolnimi zlorabami klerikov? Bo to srečanje prelomno, bo obravnava pedofilskih duhovnikov ter njihovih zaščitnikov od zdaj strožja in temeljitejša? Bo cerkev prekinila molk o spolnih zlorabah otrok ter storilce kaznovala in jih razkrila? Odgovore na ta in številna druga vprašanja, ki se odpirajo ob tej žgoči problematiki, bodo v Studiu ob 17-tih na Prvem podali predstavniki Katoliške cerkve na Slovenskem, katoliški laiki in kleriki ter laična javnost. Voditeljica oddaje Nataša Lang.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po aferi z mesom, po kateri smo kupci bolj ozaveščeni, se sprašujemo, kakšni so mlečni in žitni izdelki ter sadje in zelenjava na policah naših trgovcev in komu verjeti. Označevanje živil je namenjeno kupcem, da laže izbirajo hrano, toda zavajanje je pri tem pogosto. Kako dobro poznamo oznake in kaj sploh povedo o kakovosti? Kupci moramo ločiti med trditvami proizvajalcev in oznakami standardov. Kaj jamči oznaka izbrana kakovost Slovenija in na kaj je treba biti pozoren?
Vodstvo Pošte Slovenije in sindikati so s podpisom dogovora o izboljšanju pogojev dela in gmotnega položaja zaposlenih preprečili njihovo stavko. Tako poštarji kot tudi zaposleni ob poštnih okencih in v logističnih centrih so čezmerno obremenjeni, trdijo sindikalisti, tarejo jih kadrovska podhranjenost in številne bolniške odsotnosti. Ob tem pa državna pošta, upravljalsko jo nadzoruje SDH, kuje večmilijonske dobičke. V oddaji o tem, kako bodo rešili težave. Voditelj Dejan Rat.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Je na obzorju nova oboroževalna tekma? To se sprašujejo številni analitiki, potem ko sta Washington in Moskva odstopila od pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega, sklenjene v obdobju hladne vojne. Tveganje se stopnjuje tudi ob krepitvi kitajskih vojaških mišic. Smo v Evropi še naprej na prepihu med ZDA in Rusijo?
Valentín Vodnik, prvi oziroma eden od prvih na številnih področjih: prvi kanonizirani slovenski pesnik, začetnik slovenskega novinarstva s časnikom Lublanske novice, avtor prve v slovenščini pisane slovnice, slovaropisec, začetnik slovenske strokovne terminologije na več področjih; slavljen, a včasih tudi pozabljen, vsekakor pa zaslužen za marsikaj, iz česar so rasli rodovi po njem … Vodnikovo leto, posvečeno 200-ti obletnici njegove smrti, je priložnost, da se znova ozremo na njegovo delo. Avtor bo Vlado Motnikar.
Tri mesece po lokalnih volitvah pregledujemo, kako so novoizvoljeni župani zagrizli v delo, kako sestavljajo koalicije, kakšni okostnjaki so jih čakali v omarah … Ponekod se zapleta. V Kopru se je povolilna zgodba razpletla šele pred dnevi, v Šmarjeških Toplicah se še ni. Današnjo oddajo namenjamo lokalni politiki. Gostimo koprskega, mariborskega in piranskega župana ter preverjamo ali izvoljeni predstavniki ljudstva že uresničujejo obljube. Voditeljica Tjaša Škamperle.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V starajoči se Evropi se bíje boj za dobre kadre. Bogatejši zahod nadarjene z vzhoda vabi z enosmernimi vozovnicami, ključni so boljše plače in pogoji za razvoj. Bo Slovenija končna ali le začetna postaja za najbolj izobražene in nadarjene delavce, kateri so magneti za nove rodove na trgu dela in kakšnih delovnih mest si želimo - o vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Ivanovič.
Afera s spornim poljskim mesom je pri potrošnikih sprožila vrsto vprašanj o kakovosti mesa, ki ga jemo, in komu naj sploh zaupamo. Zato v Studiu ob 17-ih preverjamo nadzor nad mesom in odgovarjamo na vprašanje, kaj se z njim dogaja na svetovnem trgu. V Sloveniji vzgojeno meso je, kot nam zagotavljajo, najbolj kakovostno; bo treba spremeniti pravila o javnem naročanju, da ga bodo imeli tudi v vrtcih, šolah in bolnišnicah? Kako prepoznati lokalno pridelano meso, katera znamka je zagotovilo, da gre za slovensko pridelano kakovostno meso? Z voditeljico Jernejko Drolec.
Sinoči so v Cankarjevem domu podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ustvarjalcem, ki so ali s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo, lahko prisluhnete v Studiu ob 17-ih na Prvem programu. Z voditeljico Stašo Grahek.
Potem ko so se zvišale plače v javnem sektorju, je čas za to tudi v gospodarstvu. S tem se strinjajo tako podjetniki kot sindikati in vlada. A poti do tja so različne. Večina jih pelje prek davčnih razbremenitev zaposlenih. Kako in kdaj – o tem v tokratni oddaji, v kateri soočamo predstavnike različnih strani, a z istim ciljem.
Ameriški predsednik je imel redni letni nagovor letos, zaradi spora z demokrati glede financiranja zidu na meji z Mehiko, pozneje kot običajno. Ameriškemu gospodarstvu gre dobro, odnosi z Venezuelo pa so na robu vojne. V oddaji razčlenjujemo prvo polovico Trumpovega predsedniškega mandata. Koliko škode je sebi in ugledu Združenih držav povzročil s svojim neobičajnim vodenjem in zakaj nič ne kaže na to, da bi izgubil na predsedniških volitvah? Sicer pa Trump vztraja pri zidu na meji z Mehiko, carinah na kitajske izdelke in osamitvi Irana.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vladni dogovor z javnim sektorjem o višjih plačah se vse bolj pozna tudi v občinskih proračunih in denarnicah občank in občanov. Občine zatrjujejo, da dogovorjena višja povprečnina ne bo poravnala novih stroškov, trpele bodo tudi številne naložbe. Ali imajo občine še kaj manevrskega prostora? Kakšen znesek zadostuje za pokritje obveznih nalog in kako spremeniti način financiranja lokalne samouprave, da ne bo vseskozi odvisna od pogajanj z vlado? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih, voditelj Daniel Poslek.
Neveljaven email naslov