Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Športni svet je zastal. V kakšnem položaju so se znašli klubi, zveze in slovenski športniki? Skupni imenovalec hipnega stanja je nepripravljenost okolja in tudi športne sfere na razmere, ki vladajo v svetu
Vse tematike smo prepletali z gostom, tudi z njim na daljavo, Blažem Perkom, prvim operativcem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Težavo, ki jo lahko ob prestavitvi in odpovedi tekmovanj zrcalimo na vse športne panoge, povzema predsednik Evropske odbojkarske zveze Aleksandar Boričič, ki se je najprej dotaknil položaja pred enim tednom, ko so si odpovedi sledile iz ure v uro.
“To ni problem športa, to je svetovni zdravstveni problem. Marsikatera zveza se v prvem trenutku ni najbolje znašla. Odzvale so se na podlagi izkušenj, ki pa jih ni bilo veliko. Še vedno je premalo komunikacije, predvsem med državami. Problem je velik, nastala je velika zmeda. Razmere krepko presegajo šport. Ogroženi so ljudje.” – Aleksandar Borčič
Največji izziv športnih organizacij in zvez bo prilagoditev pravilnikov, da bodo v prihodnje pripravljene na podobne okoliščine.
Olimpijske igre utegnejo biti torej v primeru izvedbe prikrajšane za nastope nekaterih največjih športnih zvezdnikov, sprašujemo se, kakšne igre bodo to brez rekordov, brez največjih imen.
“Pri tej odločitvi bomo poslušali Svetovno zdravstveno organizacijo. Naši ljudje imajo z njenimi strokovnjaki vsak teden sestanke. Nasvete bomo upoštevali.” – Thomas Bach
Še vedno upamo, da bodo na igrah slovenski rokometaši, kvalifikacijski turnir za igre so jim za zdaj prestavili. V Franciji lahko klubi izkoristijo subvencioniranje športnikov, ki so na čakanju, v Nemčiji naj bi država priskočila na pomoč športu in klubom.
“Te težke okoliščine nogometa ne bodo niti končale niti ga ne bodo pokončale. Prišli bomo nazaj. Zdaj naj se ljudje malo odpočijejo od nogometa, potem pa prihajajo nove, zanimive tekme in življenje bo kmalu spet normalno. Jaz sem prepričan.” – Aleksander Čeferin
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Športni svet je zastal. V kakšnem položaju so se znašli klubi, zveze in slovenski športniki? Skupni imenovalec hipnega stanja je nepripravljenost okolja in tudi športne sfere na razmere, ki vladajo v svetu
Vse tematike smo prepletali z gostom, tudi z njim na daljavo, Blažem Perkom, prvim operativcem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Težavo, ki jo lahko ob prestavitvi in odpovedi tekmovanj zrcalimo na vse športne panoge, povzema predsednik Evropske odbojkarske zveze Aleksandar Boričič, ki se je najprej dotaknil položaja pred enim tednom, ko so si odpovedi sledile iz ure v uro.
“To ni problem športa, to je svetovni zdravstveni problem. Marsikatera zveza se v prvem trenutku ni najbolje znašla. Odzvale so se na podlagi izkušenj, ki pa jih ni bilo veliko. Še vedno je premalo komunikacije, predvsem med državami. Problem je velik, nastala je velika zmeda. Razmere krepko presegajo šport. Ogroženi so ljudje.” – Aleksandar Borčič
Največji izziv športnih organizacij in zvez bo prilagoditev pravilnikov, da bodo v prihodnje pripravljene na podobne okoliščine.
Olimpijske igre utegnejo biti torej v primeru izvedbe prikrajšane za nastope nekaterih največjih športnih zvezdnikov, sprašujemo se, kakšne igre bodo to brez rekordov, brez največjih imen.
“Pri tej odločitvi bomo poslušali Svetovno zdravstveno organizacijo. Naši ljudje imajo z njenimi strokovnjaki vsak teden sestanke. Nasvete bomo upoštevali.” – Thomas Bach
Še vedno upamo, da bodo na igrah slovenski rokometaši, kvalifikacijski turnir za igre so jim za zdaj prestavili. V Franciji lahko klubi izkoristijo subvencioniranje športnikov, ki so na čakanju, v Nemčiji naj bi država priskočila na pomoč športu in klubom.
“Te težke okoliščine nogometa ne bodo niti končale niti ga ne bodo pokončale. Prišli bomo nazaj. Zdaj naj se ljudje malo odpočijejo od nogometa, potem pa prihajajo nove, zanimive tekme in življenje bo kmalu spet normalno. Jaz sem prepričan.” – Aleksander Čeferin
S previsokimi koncentracijami radioaktivnega plina radona se že več let spoprijemajo v nekaterih vrtcih in šolah, najdemo pa ga tako rekoč povsod, tako v stanovanjskih zgradbah kot v javnih ustanovah. Kaj je vzrok za pojav radona, v katerih stavbah je radona največ, kako škodljiv je in kako lahko to prežečo nevarnost zmanjšamo, kateri gradbeni posegi so najučinkovitejši? Na ta in druga vprašanja bomo s strokovnjaki odgovore iskali v petkovem Studiu ob 17-ih, v oddaji pa boste lahko s svojimi vprašanji sodelovali tudi poslušalci.
Sprejetje zakona o policijskih pooblastilih je skupaj z nedavno sprejetim zakonom o tujcih in nadzoru državne meje v javnosti sprožilo glasne kritike, da postajamo vse bolj represivna država. In temu pritrjujejo tudi varnostni strokovnjaki, ki opozarjajo, da je podobne usmeritve mogoče zaslediti v celotni Evropi. Gremo torej resnično v smeri policijske države ali gre za nujne ukrepe, ki bodo policijo v obdobju spremenjenih varnostnih razmer naredili bolj učinkovito? O tem z gosti v Studiu ob 17-ih.
Potem ko so iz italijanskega sklada sporočili, da odstopajo od nakupa Cimosa, naj bi se prizadevanja za rešitev postopka prodaje koprske družbe nadaljevala. Kot med drugim zagotavlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bodo storili vse, da najbolj črnega scenarija ne bo. Sindikati – tako v Sloveniji kot na Hrvaškem – so ogorčeni in zahtevajo odgovornost. Kdo lahko še reši koprsko družbo pred stečajem, v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Tjašo Škamperle.
Po več letih čakanja na zakon o osebni asistenci so se stvari vendarle spremenile. V Sloveniji imamo uzakonjeno pravico o osebni asistenci. Ta je za invalide, ki želijo živeti v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe in samostojno upravljati svoje življenje, izjemno pomembna. O tem, kakšne pravice zakon prinaša uporabnikom in kako bo ta pravica urejena po novem, v Studiu ob 17-ih. Gostje oddaje bodo sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tanja Dular, uporabnik osebne asistence in sekretar Društva distrofikov Slovenije Ivo Jakovljevič, uporabnik osebne asistence Anton Petrič, ki ima okvaro sluha in je strokovni delavec na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, član skupščine Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in potencialni uporabnik osebne asistence Stane Padežnik ter predsednik Sveta za invalide Republike Slovenije Dane Kastelic. Oddajo pripravlja Petra Medved.
V kakšni kondiciji so slovenski dnevni časopisi? Kdo bo pisal njihovo prihodnost? Kakšna bo? Na papirju ali na spletu? V interesu javnosti je, da dobi najboljše, verodostojne vsebine. Smo zanje pripravljeni tudi plačati? Če želite prebrati do konca, se naročite, nam sporočajo. Če želite slišati odgovorna urednika Dela in Dnevnika, lastnika Večera, direktorja Primorskih novic, medijsko strokovnjakinjo in raziskovalca medijev, nam prisluhnite. V ponedeljek v Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Tatjano Pirc.
Med Slovenci na avstrijskem Koroškem je spet zavrelo. Prenovljena koroška deželna ustava namreč kot edini deželni jezik priznava nemščino, slovenska narodna skupnost pa zahteva enakopravnost slovenščine. Kaj to pove o splošnih odnosih med slovensko manjšino in večino na avstrijskem Koroškem ter koliko je sploh še možnosti za razplet v prid manjšine? O tem v Studiu ob 17ih s Petro Kos Gnamuš.
Letos bo minilo deset let, odkar slovenski kmetje ne pridelujejo več sladkorne pese. Pridelava je bila ukinjena zaradi uvedbe sladkornih kvot na evropskem trgu, ki pa bodo letos odpravljene. Slovenski kmetje – še zlasti v Spodnjem Podravju – zato iščejo nove možnosti za pridelavo, povezali pa so se že s hrvaškim podjetjem Viro iz Virovitice. Koliko sladkorne pese bo torej v prihodnje zraslo na slovenskih poljih? Kakšen je interes kmetov in kako na vnovično pridelavo gledajo na kmetijskem ministrstvu? O vsem tem ter tudi o možnostih za postavitev nove slovenske tovarne za predelavo sladkorne pese v današnji oddaji Studio ob 17-ih.
Je Slovenija pripravljena na Evropo različnih hitrosti in celo na morebiten razpad Unije? Turneja predsednika Pahorja v Nemčiji, Ukrajini in Rusiji je sprožila vprašanje o pozicioniranju slovenske zunanje politike v novih svetovnih razmerjih. O tem, kako na vlogo naše države v Evropi in svetu vplivajo napetosti med Zahodom in Rusijo, izvolitev Donalda Trumpa ter novi izzivi v hitro spreminjajoči se mednarodni skupnosti, v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Blaž Ermenc.
Meglen vid, težave pri hoji po stopnicah ter slabši nočni in globinski vid. Siva mrena lahko nastane po poškodbi ali vnetju očesa, pogosto pa je posledica staranja. Čeprav je siva mrena danes eden najpogostejših vzrokov za motnje vida v odrasli dobi, je njena operacija ena najuspešnejših in varnih očesnih operacij. Vse o sivi mreni in o novostih na področju zdravljenja v oddaji Svetovalni servis z gostjo mag. Kristino Mikek, dr. med., spec. oftalmologinja.
Sloveniji je kot eni od redkih držav uspelo ustaviti povečevanje števila debelih otrok, strokovnjaki pa še vedno svarijo, da živimo v debelilnem okolju. Pomemben vpliv na oblikovanje prehranskih navad ima tudi oglaševanje nezdrave hrane, zato ga bodo morale televizijske postaje omejiti. Pa bo to dovolj? Kateri so še drugi ukrepi za zmanjševanje debelosti otrok in kako malčkom privzgojiti zdrav življenjski slog nasploh?
Slovenija ima vizijo. Dokument, ki so ga pisali državljani, na eni strani riše idealno sliko države leta 2050: inovativno družbo, ki se uči, zaupa, živi kakovostno in neguje identiteto. Vizija je podlaga za strategijo, ta bo bolj konkretna in srednjeročna, pisala jo bosta politika in državna administracija. Sta lahko vizija in strategija nekaj, kar bo oblast upoštevala in kar bomo državljani usvojili? Ju sploh potrebujemo, če gresta svet in naša okolica v svojo smer? To bo tema Studia ob 17-ih. Pripravlja ga Maja Derčar.
Slovenska smučišča tudi to zimo niso uspela uresničiti načrtovanih naložb, saj nimajo denarja za to. Številne družbe so zaradi posodobitev v preteklosti prezadolžene. Nekatere med njimi so v stečaju, žičnice sicer delujejo, a prihodnost je negotova. Kako smučarska središča, ki se povezujejo in dopolnjujejo ponudbo, preživljajo to zimo, kako obvladujejo stroške, kako pridobivajo nove goste? O položaju slovenskih smučišč, varnosti in prizadevanjih za to, da bi čim več otrok spoznalo veščine priljubljenega zimskega športa, v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Na sinočnji državni proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili veliki Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. V prazničnem Studiu ob 17h bomo predstavili ustvarjalce, ki so z življenjskim delom oziroma z izjemnimi dosežki minulih nekaj let trajno zaznamovali slovensko kulturo.
Ponudba študijskih mest in programov je izjemno bogata. Fakultete bodočim študentom obljubljajo kakovosten študij in zaposljivost, a se mladi pred odločitvijo, kam po srednji šoli, velikokrat znajdejo v primežu želja in vpisnih omejitev. O možnostih, pogojih, vpisu in programskih novostih v Studiu ob 17ih z Natašo Lang.
»Ali deset izgubljenih življenj na dan ni dovolj nujen razlog za sprejetje zaostrene protitobačne zakonodaje?« se je ob predstavitvi zakona vprašala ministrica. Nekateri predlogi so namreč že naleteli na nasprotovanje. Kakšne spremembe torej prinaša nov tobačni zakon? Ali se nam obetajo dodatne podražitve? Zakaj se tobačna industrija upira enotni embalaži? Ali je s prepovedmi sploh mogoče zmanjšati delež kadilcev in od kajenja odvrniti mlade? O tem v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Iztok Konc.
Zakaj je na Zavodu za zaposlovanje blizu 100 tisoč brezposelnih, Revoz pa jih ne najde 300? Težave bodo imeli tudi prihodnji zaposlovalci Yaskawa in Magna. Z njimi se sicer spopada že skoraj polovica podjetij. Smo izobraževali ljudi, ki jih ne potrebujemo, so krivi slabi delovni pogoji, prenizke plače, previsoke socialne pomoči? O strukturnem neskladju na trgu dela v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Novi ameriški predsednik Donald Trump se drži svojega predvolilnega programa in v Združenih državah izvaja osupljive spremembe. Najbolj sta javnost razburila ukaz o graditvi zidu na meji z Mehiko ter začasna prepoved vstopa v Združene države beguncem in državljanom iz sedmih po večini muslimanskih držav. Zaradi tega so izbruhnile demonstracije, a Trump ne popušča in se ne namerava ustaviti. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vprašanje zaščite terana je postalo vroče konec leta 2016, ko je Slovenija dobila neuradno informacijo, da bo Evropska komisija kljub njenemu nasprotovanju hrvaškim pridelovalcem vina po zelo nenavadni poti – z delegiranim aktom – omogočila delno uporabo imena teran. Sprejemanje tega akta so že začeli in Slovenija ga ne more preprečiti. Kdo se je s kom o teranu dogovarjal »pod mizo«, kdo je naredil napako in zakaj bo Slovenija zaradi terana tožila Evropsko komisijo? O vsem tem z gosti Studia ob 17h voditeljica Jernejka Drolec.
Slovenska podjetja, ki prodajajo svoje storitve v Avstriji, so od prvega januarja letos pod budnim očesom avstrijskih inšpekcijskih služb. Naša severna soseda je namreč zaostrila zakon proti plačilnemu in socialnemu dampingu. Več kot 120 slovenskih podjetij zdaj svojo pravico išče pred Evropsko komisijo. O tem, s kakšnimi argumenti, kakšne so kazni za kršitelje in kako jim pri tem pomaga naša država, v današnjem Studiu ob 17-ih.
Francoski socialisti so sinoči izbrali svojega kandidata, s katerim tri mesece pred predsedniškimi volitvami vstopajo v predvolilno kampanjo. Zdaj so torej znana vsa imena, ki imajo največ možnosti, da po petih letih v Elizejski palači nasledijo Francoisa Hollanda.(IZJAVA) O njegovi politični zapuščini, o tem, kje je Francija danes in kam bi jo radi popeljali kandidati za najvišji politični položaj v tej državi, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Neveljaven email naslov