Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih.
Gostje:
– Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup
– Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič
– Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič
Tudi Slovenija sprejema rekordne ukrepe za ublažitev posledic epidemije
V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih.
Gostje:
– Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup
– Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič
– Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič
4531 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih.
Gostje:
– Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup
– Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič
– Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič
Tudi Slovenija sprejema rekordne ukrepe za ublažitev posledic epidemije
V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih.
Gostje:
– Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup
– Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič
– Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Marakešu so razpravljali o pripravah na uresničevanje zavez pariškega podnebnega sporazuma o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub nekaterim bojaznim, da bodo Združene države Amerike pod novim predsednikom izstopile iz njega, priprave na uresničevanje sporazuma potekajo uspešno. Veljati bo začel leta 2020. O tokratni temi voditelj Tomaž Gerden z gosti.
Slovanska knjižnica, ki letos pod tem imenom proslavlja 70-letnico, kot ljubljanska mestna knjižnica pa deluje že 115 let, hrani številna gradiva in zasebne zbirke, ki so jih zapustili posamezniki. Katera so to in kakšen je njihov pomen za državo, pa tudi o spremembah v knjižničarstvu skozi čas, vlogi in izzivih sodobnih knjižnic ter raznoliki zgodovini Slovanske knjižnice v tokratnem Studiu ob 17-ih s Stašo Grahek.
Čakamo na ključno odločitev vlade, ali bodo zdravniki lahko izstopili iz enotnega plačnega sistema in kako bo odločitev o tem vplivala na prihodnje poteze sindikata Fides. 10-ti dan stavke preverjamo, katere stavkovne zahteve je vlada sprejela in kaj, če sploh kaj, bo morebitni sporazum prinesel bolnikom. Studio ob 17ih z gosti bo vodila Helena Lovinčič.
Kaj lahko javni uslužbenci po neuspešnih pogajanjih pričakujejo glede svojih plač, napredovanj, dodatkov in regresa? Bomo v tokratni oddaji dobili jasne odgovore na vprašanja, kako in kdaj bo vlada odpravljala varčevalne ukrepe in nepravilnosti v zvezi s plačami? Kdaj bodo po osmih letih na vrsti premalo plačani javni uslužbenci iz tako imenovane plačne skupine J in kaj bi pomenil izstop elite iz skupnega plačnega sistema? Vse to nas zanima v tokratnem S17 z voditeljico Niko Benedik.
Izvolitev Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika ob ozko ameriških interesih postavlja v ospredje vprašanja evropsko-ameriških odnosov v prihodnje, pa tudi usode ustaljene čezatlantske varnostne strukture, če Trump ne bo želel biti motor zavezništva. Predvsem pa: kakšna bo usoda Evropske unije ob krepitvi populizmov in nacionalizmov v posamičnih članicah? O tem v Studiu ob 17-ih voditelj Andrej Stopar z gosti.
Epidemija svetovnih razsežnosti, kuga 21-tega stoletja – dve oznaki za morda vodilno civilizacijsko bolezen današnjega časa – za sladkorno bolezen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima diabetes že več kot 400 milijonov ljudi, 5 milijonov jih vsako leto zaradi tega umre. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni se bomo v Studiu ob 17-ih vprašali ali se kot družba zavedamo hudih posledic tega kroničnega obolenja in kako se v naši državi odzivamo na povečevanje števila bolnikov s sladkorno boleznijo.
Začelo se je za oljkarje najbolj naporno in hkrati najbolj prijetno obdobje obiranja plodov. Normalnih oljčnih letin že nekaj časa ni več. Za manjšo količino pridelka od pričakovane poskrbi bodisi vreme bodisi škodljivci. Slovenski oljkarji se kljub temu lahko pohvalijo z odlično kakovostjo ekstra deviškega oljčnega olja. O tem, zakaj še vedno nimamo strategije razvoja te kmetijske panoge, med drugim v Studiu ob 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.
Delež lokalno pridelane hrane v javnih zavodih je 40-odstoten. Pred skorajšnjim dnevom slovenske hrane se sprašujemo, kako ga povečati, saj je to pomembno z ekonomskega in zdravstvenega vidika, ker je lokalna hrana tudi kakovostnejša. Kaj lahko k temu prispevajo država, občine, kaj naročniki in kaj kmetijske zadruge? Ali bo kdo ustavil kršitelje, ki z dumpinškimi cenami na javnih razpisih izigravajo sistem in zavirajo ponudnike? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Analizirali bomo izide težko pričakovanih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike. Kakšne bodo posledice spremembe v Beli hiši za svet? Pregledali bomo, kakšno dediščino je po osmih letih predsednikovanja zapustil Barack Obama in kakšna je ameriška družba po najbolj negativni volilni kampanji doslej – z voditeljico Sandro Brankovič
V Studiu ob 17-ih danes pojasnjujemo zahteve zdravnikov ter razloge in možnosti za povišanje plač. Kolikšna je obremenjenost zdravnikov in kaj bi prinesla uvedba normativov? Zakaj se v zdravstvu kopičijo nadure, je res potrebnega toliko dela, ki presega delovni čas? Kaj je s pilotnim projektom uveljavljanja standardov in normativov in ne nazadnje – si vlada ob vseh čakalnih vrstah sploh lahko privošči stavko v zdravstvu? V Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Snežano Ilijaš.
V državnem zboru poteka obravnava interpelacije zoper ministrico za šolstvo Majo Makovec Brenčič, ker ni uresničila ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva. Kako je s to problematiko v Sloveniji, kako pri nas deluje zasebno šolstvo in – primerjalno – kako je s financiranjem zasebnega šolstva v tujini, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Natašo Lang.
Na Univerzi na Primorskem po nekaj letih spet vre. Znanstvenoraziskovalno središče želi izstopiti iz Univerze, ker naj bi ga ta po besedah zaposlenih načrtno uničevala. Vlada pa je sprejela sklep o prenehanju članstva Znanstvenoraziskovalnega centra v Univerzi na Primorskem, a brez datuma, do kdaj naj pristojno ministrstvo opravi potrebne postopke. To je le ena od tem tokratnega Studia ob 17-ih. Marko Golja je povabil goste z obeh strani in z dveh ministrstev. Kdo bo prišel, bomo slišali v oddaji v živo.
Plečnikov stadion v Ljubljani danes kaže klavrno podobo zapuščenega in propadajočega objekta. Vlagatelj Joc Pečečnik že devet let zagovarja čimprejšnji začetek izpeljave projekta, predvsem arhitekturna stroka pa opozarja na uničevanje kulturne dediščine. Kakšna sta pomen in vloga kulturne dediščine v moderni dobi, v kateri prevladuje kapital? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljem Markom Rozmanom.
V Spodnji Savinjski dolini je še vedno prisotno nezadovoljstvo z odločitvijo države, da bo hitro cesto med Velenjem in štajersko avtocesto speljala mimo Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki ter jo na avtocesto priključila v Šentrupertu. Da je omenjena trasa predraga ter uničuje preveč domov in najboljša kmetijska zemljišča, trdijo nasprotniki takšnega načrta in zahtevajo priključek v Arji vasi. Kako jim odgovarja okoljsko ministrstvo in zakaj od umestitve trase ne bodo odstopili? O teh in številnih drugih podobnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Danjelom Poslekom.
Radio je čudovit medij - povsod dostopen, prvi na kraju dogodka in osebno obarvan-s svojimi glasovi, z delčkom sebe, vsak dan prihajamo v vaše domove in, naš nacionalni radio z bogastvom treh programov je res izjemen. Pred 88-imi leti je takratni Radio Ljubljana začel redno pošiljati v eter slovensko besedo in pesem in do danes smo novinarji radia z dušo predani tej veliki zgodbi. V tokratni oddaji vam predstavljamo svoj program in vse nas, ki imamo radio preprosto radi.
V spominskem parku Dobrava pri Mariboru bodo danes pokopali posmrtne ostanke iz kostnice v rovu Barbara. Gre za simbolno izjemno močno, za marsikoga celo zgodovinsko dejanje, s katerim kot družba izpolnjujejo eno od osnovnih civilizacijskih norm, to je pravico vseh do pokopa in groba. Današnje simbolno dejanje pa je le eden od korakov bistveno težje poti. Smo se kot posamezniki in družba sposobni in pripravljeni pogovoriti, poslušati, razumeti in morda prek sočutja celo odpustiti? Spravo potrebujemo vsi, odločitev, kako do nje, pa je zgolj v naših rokah. V Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Celestino.
Konec tedna bo slovenska prestolnica znova postala tekaško središče. Pred 21-im ljubljanskim maratonom je priložnost, da se vprašamo, kje je mesto največjega slovenskega tekaškega praznika na evropskem in svetovnem zemljevidu. Zakaj je ljubljanski maraton poseben in kaj imajo drugi maratoni, česar naš nima? S kakšnimi izzivi se srečujejo organizatorji prireditve in zakaj Slovenci še vedno radi tečemo – ne le doma, ampak tudi v tujini? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih iskala Uršula Majcen.
Najnovejši rezultati projekta »Zdravje v občini« kažejo na velike razlike med regijami. Zakaj je največja umrljivost prav v vzhodni polovici države? Prav tako je tam delež osnovnošolskih otrok, ki so čezmerno prehranjeni, med višjimi. Razpon bolniške odsotnosti zaposlenih po občinah se giblje od 8,5 do več kot 20 koledarskih dni. Kakšne ukrepe za zmanjšanje razlik lahko pričakujemo od ministrice za zdravje? Predstavljamo razlike in raziskujemo po terenu. O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.
Sirska vojska stopnjuje napade na dele mesta Alep, ki so še v rokah uporniških skupin. V sosednjem Iraku pa so vladne in kurdske sile začele ofenzivo za zavzetje mesta Mosul, iraške utrdbe Islamske države. Samorazglašeni islamski kalifat se vse bolj krči, usoda obeh milijonskih mest pa bo določila tudi usodo obeh držav. Bosta Sirija in Irak ostala enotni državi, lahko pričakujemo nove valove beguncev? Več v razmerah na nemirnem Bližnjem vzhodu v današnjem Studiu ob 17-ih.
Predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki uvaja licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev, je pred tretjim branjem, večina poslancev pa je, kot kaže, naklonjena predlogu, po katerem naj bi nov sistem zaživel z letom 2017. Če bo zakon sprejet, licence ne bodo krajevno in časovno omejene, uporabniki si bodo dimnikarja lahko izbrali sami, namesto sedanjih fiksnih cen pa nov zakon predvideva zgolj najvišje cene. Kakšen bo nadzor nad izvajanjem zakona, ali novi zakon uporabnikom prinaša večjo varnost in morda tudi višje cene, o tem bomo govorili v petkovem Studiu ob 17h. Pripravlja Peter Močnik.
Neveljaven email naslov