Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
4531 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Lahko bi rekli, da je turizem kot nogomet – vsak misli, da se spozna nanj, vsi imajo mnenje o njem. A najbolj ga poznajo tisti, ki tudi delajo v tej panogi. In skozi izkušnje, razmišljanje, tudi kritike hotelirja, turistične vodnice, kuharskega chefa in vodje turistične kmetije bomo spoznali, kaj po njihovem v slovenskem turizmu deluje, kje pa je še prostor za izboljšave.
Slovenija je do konca maja letos iz sedanje finančne perspektive počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Občine bi za projekte želele evropski denar, vendar tega za marsikatero vsebino ni. V primerjavi s prejšnjo perspektivo je manj denarja za infrastrukturo, več pa ga je za t. i. »mehke«, nesnovne vsebine. Precej nejevolje povzroča tudi slabo delujoč informacijski sistem, zaradi katerega nam je Evropska komisija zažugala, da bo zaustavila izplačila. Ta vprašanja bodo v ospredju tokratnega Studia ob 17-ih z Majo Derčar.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona ljudi na leto. Z večjim obiskom v zadnjih letih se povečuje tudi število nesreč. Gorski reševalci, ki so vse bolj obremenjeni, so letos posredovali 282-krat. V Tolminu, ki je najbolj obremenjena postaja, pomagajo jadralnim padalcem, v Posočju največ ponesrečencem pri vodnih športih. Gorski reševalci vztrajno opozarjajo na previdnost in samoodgovornost. Skupaj s Planinsko zvezo Slovenije so izdali zloženko Varneje v gore poleti, na Vršiču so skupaj s kranjsko policijo postavili opozorilne table tudi v tujih jezikih. Zloženke bodo na voljo pri krajevnih turističnih ponudnikih. Gorski reševalci ugotavljajo, da informacije in lepe fotografije na spletu ter blogih lahko zavedejo predvsem tuje obiskovalce, saj so razmere v gorah popolnoma drugačne.
V pogovoru z ministrom za zdravje, Alešem Šabedrom o številnih aktualnih temah, vse od njegovih prvih vtisov na tem položaju, katere nasvete bo dal novemu direktorju ljubljanskega UKC, kako se loteva krajšanja čakalnih dob, kaj predlaga v aneksu 2 glede plačevanja družinskih zdravnikov?
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Delovna skupina za dodatni vodni vir Krasa in Istre je začela delo. Njena naloga je najti vodni vir, ki bi obalnim občinam zagotovil dodatnih 500 litrov pitne vode na sekundo. Po razlitju kerozina v kraška tla le nekaj metrov od izvira Rižane želijo občine od države kmalu slišati konkretno časovnico. Pristojni medtem nadaljujejo preventivne ukrepe in monitoring pred morebitnim onesnaženjem. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle.
Danes je vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Do leta 2050 bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. In to dejstvo Slovenijo uvrša med najstarejše države na svetu. Izdatki za pokojnine, socialo in zdravstvo se bodo občutno povišali že veliko prej. Pripravljene so spremembe pokojninske zakonodaje. Upokojitvena starost se ne bo povišala, višji bo odmerni odstotek za nove upokojence, novosti se obetajo tudi na področju dvojnega statusa. Bo to dovolj? O predlaganih novostih zakonodaje, pa tudi o tem kdaj pričakovati novo reformo z gosti: državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, predsednik Obrtne zbornice Branko Meh in predstavnik Pergama Aljoša Čeč.
24 let po genocidu v Srebrenici in po koncu vojne v Bosni in Hercegovini, se zdi, da so države zahodnega Balkana še vedno ujetnice istih nasprotij kot pred vojno. V zadnjem času smo priča nekaterim novih procesom, ki morda napovedujejo drugačno razmerje sil. Spremembe se napovedujejo v Albaniji, Srbiji, posledično morda tudi na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Bodo te utrdile evropsko perspektivo ali pa bo Balkan ostal prizorišče merjenja moči velikih držav?
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Sedem desetletij Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice in varuje kulturno dediščino ter v njem nakopičeno bogastvo iz zgodovine bomo v današnjem Studiu ob 17-ih prikazali s pripovedmi muzejskih predmetov o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru. O muzeju, ki ni zaprašen, ampak živi z ljudmi in krajem v živo iz Viteške, najlepše baročne dvorane pri nas. Voditeljica bo Alenka Terlep. Lahko nas boste spremljali tudi v živo iz brežiškega gradu na spletni strani radioprvi.si .
Pred 28timi leti smo s sprejetjem deklaracije o neodvisnosti in sprejetjem temeljne ustavne listine postali samostojna in neodvisna država. Ob Dnevu državnosti smo nekatere ključne udeležence procesa osamosvajanja povprašali po spominih na prelomne dogodke; med drugimi predsednike države, vlade in državnega zbora. Zanimala so nas tudi njihova razmišljanja o prihodnosti Slovenije. Pripravlja: Marjan Rogelj. Med drugim sodelujejo: dr. Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Spomenka in Tine Hribar, Milan Kučan, Vika Potočnik, Marjan Šarec, Dejan Židan in Borut Pahor.
Neveljaven email naslov