Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
4531 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Novi gradbeni zakon prinaša veliko novosti, med drugim naj bi po novem pravne osebe v zemljiški knjigi preverjale, ali je za objekt izdana inšpekcijska odločba. Še več, notarji in banke so prisiljeni preverjati, ali so za nepremičnine izdana gradbena in uporabna dovoljenja. Nekateri ukrep pozdravljajo, češ da končno teži k pravnemu urejanju nepremičnin. Drugi ga jemljejo kot nepotrebno administrativno zapletanje.
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP, s čimer je na repu zaveznic v Natu, slabši so le Luksemburg, Belgija in Španija. Načrt Slovenije do leta 2024 pa predvideva le rahlo zvišanje na 1,2 odstotka BDP. Znana je zaveza članic, da bodo za obrambo namenjale približno 2 odstotka BDP, pri čemer je poleti ameriški predsednik Donald Trump dal vedeti, da je to minimum za ohranjanje vitalnosti zavezništva.
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
Letna kongresa vladajočih torijcev in opozicijskih laburistov sta potekala predvsem v znamenju razprav o tem, na kakšen način naj Združeno kraljestvo izstopi iz Evropske unije. Časa za dogovor o brexitu je vse manj, saj naj bi se strani sporazumeli do konca tega meseca. A za zdaj se niti v Londonu ne zmorejo dogovoriti o tem, za kakšen izstop iz povezave so britanski volivci sploh glasovali. V oddaji skušamo odgovoriti na preprosto vprašanje, kaj sploh pomeni brexit za življenja ljudi.
Razkritje o surovem ravnanju in trpinčenju otrok v ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok Kengurujčki na Vrhovcih je pretreslo Slovenijo in odprlo vrsto vprašanj: kakšen je nadzor nad njihovim delovanjem, kakšna je varnost otrok v zasebnem in javnem varstvu in predvsem kakšne posledice ima travmatična izkušnja in nasilno okolje na razvoj otroka.
Festival za tretje življenjsko obdobje je vedno priložnost za opozarjanje na aktualne probleme dolgožive družbe. Znanje in izkušnje starejše generacije so neprecenljive, a vendarle se zdi, da moramo na to vedno znova opozarjati in opominjati v luči medgeneracijskega sodelovanja. V oddaji o aktivnem staranju, kulturi staranja in o tem, ali je Slovenija pripravljena na starejšo demografsko sliko.
Demenca, ki jo ima v Sloveniji že 33 tisoč ljudi, diagnosticiran pa je po nekaterih ocenah le vsak četrti bolnik, je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih izzivov sodobne družbe. Kako ozavestiti čim več ljudi, da bodo pravočasno prepoznali simptome, kako pomagati bolnikom in njihovim svojcem, koliko pri tem pomagajo oziroma bi morale pomagati država in lokalne skupnosti ter ne nazadnje, kako je z zdravili in zdravljenjem te vse bolj grozeče epidemije?
Makedonci so sporočili svetu, da ne dajo svojega imena, ne za članstvo v Natu ne v Evropski uniji. Pobudnikom referenduma o dogovoru z Grčijo, ki bi končal spor, star 27 let, in prinesel novo ime Severna Makedonija, ni uspelo preseči potrebne 50-odstotne udeležbe. Kako naprej? Bo vlada premiera Zorana Zaeva vztrajala ali iskala nove rešitve? Ali pa bo Makedonija postala objekt merjenja moči med velikimi državami?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Na teren, bližje ljudem,« je geslo, pod katerim poteka reorganizacija centrov za socialno delo. Kaj ta prinaša uporabnikom? Od kdaj jim ne bo več treba oddajati vlog za podaljšanje koriščenja enoletnih prejemkov, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencija za znižano plačilo vrtca. Tudi o tem, da prvi teden oktobra ne bo deloval informacijski sistem na centrih za socialno delo in kaj to pomeni za izplačila prejemkov.
Gluten se je v zadnjih letih znašel na zatožni klopi. Vse več ljudi ga vidi kot razlog za svoje zdravstvene težave in se mu izogiba. Zakaj so se žitarice nenadoma znašle na črnem seznamu, če smo kruh jedli, še preden smo se naučili obdelovati polja? Smo danes bolj občutljivi, je glutena v hrani več ali pa se je spremenilo kaj tretjega?
Gozdovi so polni ljudi, evforija gobarjenja pa se še stopnjuje z objavami gobarskih trofej na družbenih omrežjih. Težava nastane, kadar so gobarji moteči za naravno okolje ter ovirajo nujne sanitarne sečnje v gozdovih in za sabo puščajo upostošenje. Kaj počnejo nadzorne službe? Bodo lastniki gozdov začeli omejevati prosto gibanje v gozdovih? Bomo uvedli dovolilnice za nabiranje gozdnih plodov?
Evropejci želijo več ukrepanja na evropski ravni na različnih področjih, tudi pri migracijah. Za zdaj ne kaže, da se bodo države članice poenotile in našle skupno rešitev. Kaj to pomeni za prihodnost šengenskega območja? Tudi brexit bo preizkus za enotnost povezave. Evropa mora najti odgovor na vprašanje, kaj jo združuje ter pred evropskimi volitvami odpraviti populizem in nacionalizem iz javnega diskurza.
Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del – med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke – praznuje 100 let. Narodna galerija, ki prikazuje likovno ustvarjalnost na Slovenskem ter njeno vpetost v evropske in svetovne tokove, tako začenja slavnostni teden. Vrhunec tega bo slavnostna akademija, na kateri bo predsednik republike galeriji podelil zlati red za zasluge za njen izjemen prispevek k oblikovanju slovenske kulturne identitete.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Povprečna plastična vrečka je pri nas v uporabi samo pol ure, razkraja pa se tudi do tisoč let. Več ton jih vsak dan konča v rekah in oceanih, posledično pa tudi na naših krožnikih. Ministrstvo za okolje v tem mesecu v sodelovanju s trgovci in šolami ozavešča s kampanjo Imam svojo vrečko. V oddaji o tem, kako plastika obremenjuje okolje, kakšna grožnja je za naravo ter za zdravje ljudi in živali. Kako omejiti njeno uporabo?
Jutri bo potekala največja družbena akcija na svetu, svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bo združilo več milijonov ljudi z vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu očistili našo deželo. Organizator, društvo Ekologi brez meja, pravi, da bo tokrat zadnjič.
Danes bodo poslanci glasovali o seznamu 16-ih ministrskih kandidatov. Pričakujemo, da bo izvoljena 13-ta slovenska vlada, ki naj bi se še isti dan sešla na svoji prvi seji. Vodil jo bo novinec v državni politiki Marjan Šarec. Sestavil je koalicijo petih strank, ki v državnem zboru ne bo imela večine.V Studiu ob 17-ih spremljamo dogajanje v parlamentu in komentiramo, kakšna so pričakovanja in kako stabilna naj bi bila manjšinska vlada.
Neveljaven email naslov