Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje:
- arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
- krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
- predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
- predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
Obiskovanje pokopališč zaradi epidemije ni zaželeno, zato smo jih namesto vas obiskali mi, skupaj s poznavalci
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu, Marko Rozman in gostje:
– arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
– krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
– predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
– predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje:
- arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
- krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
- predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
- predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
Obiskovanje pokopališč zaradi epidemije ni zaželeno, zato smo jih namesto vas obiskali mi, skupaj s poznavalci
Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu, Marko Rozman in gostje:
– arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
– krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
– predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
– predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.
V tednu po zaprtju države se je epidemična slika nekoliko izboljšala, komaj dovolj za zgolj previdno odpiranje gostinskih vrtov in teras v manj tveganih regijah. Gostinci zahtevajo hitrejše sproščanje omejitev in izdatnejšo pomoč države. Komentiramo tudi popolno zmedo s samo-testiranjem šolarjev in dijakov ter s cepljenjem maturantov in domnevnim prelaganjem mature. Sprašujemo se o pomenu in posledicah odločitve našega ustavnega sodišča glede izdatnih vojaških nakupov ter o ozadju in posledicah umika ameriških in tudi naših vojakov iz Afganistana. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih s Sandro Krišelj.
Prvi teden vnovične vrnitve šolarjev v učilnice se končuje. Kako je potekal, kakšne so posledice šolanja na daljavo, kakšne prilagoditve šolskega procesa so predvidene in kakšne potrebne? Kako bo z ocenjevanjem, kako se bomo spoprijeli z duševnimi težavami otrok in mladostnikov? Vse to so vprašanja, ki še nimajo jasnih odgovorov. Zatika se pri načrtu glede samotestiranja starejših šolarjev in dijakov, dodatna pojasnila zahteva ponudba vlade maturantom v zvezi s cepljenjem. Ti imajo do konca šolskega leta še pet tednov, drugi učenci in dijaki pa deset tednov. Odgovore na odprta vprašanja išče Jure Čepin z gosti. Gostje: – Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, – Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, – Fani Al-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, – Roman Brunšek, član Združenja ravnateljic in ravnateljev.
Nedavno so odhod iz Slovenije napovedale tri tuje družbe. Delo bo izgubilo skoraj 1100 zaposlenih. Razlogi so: epidemija, izgube trga in slabi obeti za poslovanje. Prave razmere v gospodarstvu se bodo razkrile šele letos, zlasti takrat, ko bo usahnila državna pomoč. Napovedi so pesimistične – pričakovati je nova odpuščanja. Z voditeljico Urško Valjavec in gosti razčlenjujemo posledice odhoda tujih družb, se sprašujemo o državnih sredstvih, ki so jih podjetja prejela, ter skušamo predvideti, kaj se bo v prihodnjih mesecih dogajalo na trgu dela. Gostje: - generalni direktor Zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar, - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, - predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez, - profesor Fakultete za družbene vede Anže Burger. Razmere na Koroškem predstavlja naša radijska dopisnica Metka Pirc.
Evropska unija si je v skupni kmetijski politiki zadala ambiciozen cilj spodbuditi pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov, tako da bi se do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajalo na četrtini kmetijskih zemljišč. V Sloveniji je v ekološki pridelavi okoli 10 % kmetijskih površin. A po podatkih iz lanskega leta so kmetje začeli izstopati iz ekološkega nadzora. So razlog nespodbudni pogoji za razvoj ekološke pridelave? Zakaj v Sloveniji ni preboja lokalnih ekoloških proizvodov v javne zavode in na trgovske police? Kakšne cilje za povečanje pridelave in potrošnje ekološke hrane si bo zastavila Slovenija? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo; - Marija Marinček, predstavnica ekoloških kmetov; - Martina Bavec, profesorica z Mariborske fakultete za kmetijstvo, - Anja Mager, predstavnica mladih kmetov.
Četrtega maja se bo s pisanjem šolskega eseja začela letošnja splošna matura, ki bo zaradi nenavadnega šolskega leta nekoliko prilagojena. Katere so prilagoditve in kako so z njimi zadovoljni dijaki, izveste v prvem Studiu ob 17.00, letos namenjenemu maturitetnemu eseju. V njem se poglabljamo tudi v prvo obvezno maturitetno čtivo. Voditeljica Špela Šebenik in sogovornice iz Gimnazije Ledina analizirajo glavne teme, like in motiva romana Figa Gorana Vojnovića. Gostje: dijakinje Gimnazije Ledina Ajda Trček, Ema Jeras Zarabec, Nana Živič Pavček in Tamara Bizilj ter njihova profesorica slovenščine Nina Prešern.
Ali je tokratna ustavitev javnega življenja upočasnila širjenje okužb in kako se bomo vračali v šole, na terase in stadione. Kakšno škodo so povzročile omejitve pri šolanju na duševnem zdravju otrok in kako škodljivi so zapleti s cepivom AstraZeneca. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo po pozebi, razčlenjujemo ugotovitve zasedanja IMF o neenakem okrevanju globalnega gospodarstva in razkrivamo ozadje umikov tujih podjetij iz Slovenije. Komentiramo oživljanje stikov med Evropsko unijo in Turčijo ter med partnericami iranskega jedrskega dogovora ter preverjamo temperaturo na ukrajinsko-ruski meji. Kritični pregled tedna z Matejo Železnikar in radijskimi kolegi. *ustavitve javnega življenja
Univerza v Ljubljani bo prihodnji teden dobila novega rektorja. Elektronske volitve bodo potekale v torek, 13. aprila. Kandidati za ta ugledni in zahtevni položaj so štirje moški: Igor Lukšič, Gregor Majdič, Igor Papič in Anton Ramšak. Kašna je oziroma naj bo po njihovem vloga univerze v družbi, kako bodo branili avtonomijo univerze, med drugim na področju določanja števila vpisnih študijskih mest? Kako okrepiti vlogo študentov na univerzi? Kako zmanjšati njihove stroške za študij? Ali zagovarjajo izstop visokošolskih učiteljev iz plačnega sistema za javne uslužbence? Poglede na ta in druga vprašanja so soočili v oddaji z voditeljico Natašo Lang.
Pred pol leta je Slovenija sprostila cene naftnih derivatov. Bojazni o občutnih podražitvah in velikem izpadu proračunski prihodkov se po ocenah poznavalcev niso udejanjile, liberalizacija za zdaj ni povzročila večjih pretresov pri cenah. Se pa zaradi vse strožjih predpisov Evropske unije glede dovoljenih strupenih izpustov v ozračje pospešeno razvija trg električnih vozil. Kje je tu Slovenija? So električni avtomobili cenovno dovolj dostopni, imamo dovolj javnih polnilnic, je električno omrežje dovolj stabilno za povečan obseg uporabnikov? Kdaj, če sploh, bo po slovenskih cestah peljalo več električnih kot bencinskih in dizelskih vozil? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr.Tadej Smogavec, vodja trajnostne mobilnosti pri Petrolu, - Bostjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije, - Dušan Lukič, Porsche Slovenija, - Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost, - Tomaz Katrašnik, profesor na ljubljanski Strojni fakulteti (tbc).
Napadi na novinarje in novinarke se v zadnjem letu stopnjujejo. Vrstijo se pritiski, grožnje, žalitve, napadi na ugled in dostojanstvo, spletno ustrahovanje. Vse več je sovražnega govora, ki prihaja s strani vidnih predstavnikov družbe in oblasti, vse z namenom utišanja novinarjev in zmanjšanja njihove verodostojnosti v javnem prostoru. Kot kažejo izsledki raziskave Društva novinarjev Slovenije in Mirovnega inštituta, je tako sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje za opravljanje novinarskega dela vse bolj sovražno in omejujoče. Na slabšanje razmer pa vse bolj opozarjajo tudi mednarodne organizacije in evropski parlament. O razlogih in rešitvah voditeljica Martina Tita Mayer in gostje: Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije, novinarka TV Slovenija Evgenija Carl, Brankica Petković iz Mirovnega inštituta ter novinarka in urednica Radia Ognjišče Tanja Dominko.
Zaradi razraščanja okužbe smo znova ustavili večji del javnega življenja. Zaprli smo vrtce in šole, ne pa tudi industrije. V hudi stiski so se znašli na eni strani starši brez varstva za otroke ter na drugi strani storitvene dejavnosti. Kaj je prav in kaj koristno v boju proti covidnim smrtim, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo sporne politične odločitve glede upravljanja z vodami in pojasnjujemo ozadje in možne razplete pat položaja v državnem zboru po razreševanju njegovega predsednika in pred ustavnim obtoževanjem premiera. Razgrinjamo, kako pljuske slovenske politične kulture na evropski parket vidijo v Bruslju ter kako – če sploh – se z novim predsednikom Josephom Bidenom spreminja ameriška politična kultura in kam ciljajo njegovi orjaški finančni svežnji. Oziramo se tudi v nemirno Azijo. Kritični pregled tedna z Rajko Pervanje in kolegi.
Slovenija je zakorakala v tretje zaprtje javnega življenja v dobrem letu dni epidemije. Država se za najmanj 11 dni v precejšnjem delu znova ustavlja, morebitne načrte za oddih med velikonočnimi prazniki smo morali preložiti. Vse več je tako imenovane pandemične utrujenosti, tudi cepljenje ne teče po optimističnih načrtih. Tako še vedno ostaja velika uganka, kako bo s potovanji letos in v prihodnjih letih. Jasno je le, da je edina gotovost negotovost. O težavnem obdobju, ki ga preživlja turizem, in načrtih države za pomoč tej panogi z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gostje: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije.
Smo v tretjem valu epidemije covida-19, ki ga narekuje širjenje angleške različice koronavirusa. Pred časom smo si že malo oddahnili, število novih primerov okužbe se je zmanjševalo, oddelki za covid v bolnišnicah pa so se začeli počasi prazniti. A zdaj se je krivulja spet obrnila navzgor. O tem, kaj nam prinaša tretji val, kako ga ustaviti, v čem se razlikuje od prejšnjih in kako se spoprijeti z njim, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Katjo Arhar in strokovnjaki. Gostje: - Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana, - Leon Cizelj, profesor in znanstvenik z Inštituta Jožef Stefan, - Eva Grilc, epidemiologinja z Nacionalni inštitut za javno zdravje, - Kristjan Musek Lešnik, psiholog s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Vlada snuje Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje 5,2 milijarde evrov subvencij in posojil iz novega evropskega Sklada za okrevanje in odpornost. Načrt mora Evropski komisiji poslati do konca aprila. V njem mora povezati reforme in projekte, ki bodo kandidirali za sredstva do konca 2026. Smernice so jasne: članice Evropske unije morajo v tem času opraviti prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, podpreti zdravstvene sisteme in okrepiti solidarnost v družbi. Vlada je morala iz osnutka že izločiti ceste in ustanovitev letalske družbe. Oglašajo se akterji, ki pričakujejo drznejšo usmeritev v podporo raziskavam, razvoju in digitalizaciji. Kakšen bi moral biti načrt okrevanja, da bi ga podprlo gospodarstvo? O tem voditeljica Maja Derčar in predstavniki gospodarstva, znanosti in politike. Gostje: - Ajda Cuderman, državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti, - Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Slovenske digitalne koalicije, - Gregor Anderluh, redni profesor za področje biokemije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, direktor Kemijskega inštituta.
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300. obletnico nastanka. Pred petimi leti je bil vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Svojo živost je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal pater Romuald, ohranil vse do danes. Zaradi epidemije tokrat ne bo uprizoritve, obletnico pa zaznamujejo z razstavami, pogovori in Pasijonskim almanahom. O pomenu Škofjeloškega pasijona, sporočilu, restavriranju in njegovi vpetosti v turistično prepoznavnost Škofje Loke in Slovenije pa v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. In gostje: – dr. Matija Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, – Blanka Avguštin Florjanovič, Center za konserviranje knjig in papirja pri Arhivu RS, – brat kapucin Jožko Smukavec, – Agata Pavlovec, koordinatorica Škofjeloškega pasijona.
Smo krepko v rdečem valu in zaostrovanju ukrepov za zajezitev epidemije se, kot kaže, ne bo mogoče izogniti. Kakšne bodo spremembe, ali morda z velikonočnimi prazniki prihaja tudi vnovična popolna ustavitev javnega življenja, bo znano konec tedna. Evropski vrh medtem ob številnih težavah glede dobave cepiv mrzlično išče možnosti za pospešitev cepljenja in za čimprejšnjo uveljavitev covidnega potrdila. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o vplivu epidemije na gospodarstvo, novih premikih na političnem parketu in o kulturi po precej nekulturni interpelaciji, ki jo je kulturni minister uspešno prestal. Oglašamo pa se tudi z virtualno polne doline pod Poncami, kjer poteka planiški praznik z napako.
Koronavirus, s katerim se spopadamo že več kot leto, je znova poudaril nekatere slabosti Evropske unije, ki se spoprijema z vse večjimi težavami pri nabavi cepiv. Na Balkanu jo prehiteva Srbija, ki cepiva izkorišča tudi za utrjevanje svojega političnega položaja. Na globalni ravni pa to uspešno počneta Rusija in Kitajska. Cepiva so torej postala vprašanje geopolitike in tu se Unija ni najbolj izkazala. O hipnih razmerah in pričakovanih posledicah voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Lovec s Fakultete za družbene vede, - dr. Jernej Letnar Černič z Evropske pravne fakultete, - Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, - Polona Fijavž, dopisnica iz Berlina, - Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.
Slovenija bo, kot kaže, vnovič priprla vrata migrantom. Na ministrstvu za notranje zadeve so namreč pripravili spremembe azilne zakonodaje, ki so tik pred sprejetjem v državnem zboru. Obsežna novela zakona o tujcih prebežnikom močno omejuje pravico do mednarodne zaščite. Zaostritve pa predvideva tudi predlog zakona o mednarodni zaščiti, saj se bodo morali tisti, ki že imajo status begunca, po novem hitreje sami postaviti na noge. Zakaj Slovenija prav zdaj zapira meje za prebežnike? Zakaj je omejevanje pravice do azila ustavno sporno? Kako uspešno se bodo ljudje s priznano mednarodno zaščito po novem lahko vključili v našo družbo? O tem v današnji oddaji Studio ob 17h z gosti in voditeljico Lucijo Dimnik Rikić. Gosti bodo: Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Nataša Potočnik, direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Franci Zlatar – vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji.
Popolna opustitev premoga za pridobivanje električne energije postavlja Slovenijo pred nove izzive in to ne le okoljske. Trenutno je v javni obravnavi osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, po kateri naj bi premog popolnoma opustili že čez 12 let. Je načrt uresničljiv, kaj prinaša in kakšne bodo posledice? Kako bo Slovenija reševala energetsko (ne)odvisnost in več tisoč delovnih mest v Šaleški dolini? Kakšna bo pri tem vloga Evropske unije in njenega Sklada za pravični prehod? O vsem tem voditeljica Metka Pirc in gosti: Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, Jernej Stritih, okoljevarstvenik in pisec okoljskega poročila, Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.
Stroka in naravovarstveniki so na nogah. Današnji svetovni dan voda, ki je sicer namenjen razmisleku o pomenu in vrednotenju vode, pri nas poteka v senci predloga sprememb Zakona o vodah. Ta naj bi med drugim na vodovarstvenih območjih dovoljeval tudi gradnjo objektov in naprav, ki pri svojem delu uporabljajo nevarne snovi. Odločevalce pozivajo, naj predlog umaknejo, ti pa trdijo, da bodo z različnimi varovalkami poskrbeli, da ne bo šlo nič narobe. O našem odnosu do vode, skrbi zanjo in njeni kakovosti voditeljica Sabrina Mulec in gostje: - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (tbc) - Ivanka Gale, iz Centra za zdravstveno ekologijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - Mihael Toman, profesor za ekologijo celinskih voda na Biotehniški fakulteti in podpredsednik S Slovenskega društva za zaščito voda, - Iztok Rozman, iz zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Ob grozečem tretjem valu epidemije, zaznamovanem z angleško različico virusa, je velik del Evrope ustavil cepljenje s cepivom AstraZeneka. Je cepivo varno, gre za kaznovanje zaradi neizpolnjenih dobav, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo razkritja glede nabav cepiva v Sloveniji in ugotovitve računskega sodišča o razvpitih nabavah mask. Politika ob slednjem ruši predsednika Računskega sodišča, ob prvem rožlja z ustavno obtožbo premiera. Spremljamo tudi super-volilno leto v Nemčiji, ki se bo sklenilo s slovesom kanclerke Merklove, in udejanjanje nove ameriške zunanje politike na svetovnem parketu. Ob deseti obletnici začetka vojne v Siriji pa na to nesrečno državo gledamo skozi oči Sircev, ki sta zatočišče našla pri nas. Kritični pregled tedna z novinarsko ekipo Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov